VATIKAN (sreda, 28. marec 2018, RV) – Sveti oče je današnjo katehezo med splošno avdienco posvetil velikonočnemu tridnevju, da bi – kot je dejal – nekoliko poglobili to, kar ti najpomembnejši dnevi liturgičnega leta predstavljajo za nas vernike. Velika noč je namreč naš najpomembnejši praznik, saj je praznik našega zveličanja, praznik Božje ljubezni do nas, praznik obhajanja Jezusove smrti in vstajenja.
Tridnevje prenesti v osebno življenje
Papež Frančišek je dejal, da tridnevje pomeni »obhajanje spomina na edino veliko
skrivnost: smrt in vstajenje Gospoda Jezusa«. Začelo se bo jutri z mašo Gospodove
zadnje večerje in se končalo z večernicami na vstajenjsko nedeljo. Tridnevje kaže
na temeljne stopnje naše vere in naše poklicanosti v svetu. Po njegovih besedah so
vsi kristjani poklicani živeti te tri dni kot 'matrico' svojega osebnega in skupnostnega
življenja, kakor je to bil izhod iz Egipta za naše brate jude. »Ti trije dnevi
krščanskemu ljudstvu ponovno ponudijo pomembne dogodke zveličanja, ki jih je izvršil
Kristus, da bi jih prenesli na obzorje svoje prihodnosti in jih okrepili v prizadevanju
za pričevanje v zgodovini.«
Središče in vrh tridnevja: »Kristus je vstal!«
Na velikonočno jutro, potem ko se podoživi vse dele tridnevja, pesem slednica slovesno
oznani vstajenje: »Vstal je, Kristus, upanje naše, pred nami pojde v Galilejo.«
Trditev »Kristus je vstal!« je bistvena. V teh besedah ganljivega veselja
je vrh tridnevja. Papež je dodal, da ne vsebujejo samo oznanila veselja in upanja,
ampak tudi poziv k odgovornosti in poslanstvu: »To oznanilo, h kateremu nas vodi
tridenvje in nas pripravlja, da ga sprejmemo, je središče naše vere in našega upanja,
je kerygma, ki stalno evangelizira Cerkev in ki je tudi sama poslana, da evangelizira.«
Rodili smo se kot nova bitja
Sv. Pavel povzame velikonočni dogodek z besedami: »Kristus, naše pashalno jagnje,
je bil namreč žrtvovan« (1 Kor 5,7). Tako je staro minilo in nastalo je novo
(glej 2 Kor 5,17). Pavel še pojasni, da je Kristus »bil izročen v smrt zaradi
naših krivd in je bil obujen zaradi našega opravičenja« (Rim 4,25). Edini, ki
nas opraviči, ki nam omogoči ponovno rojstvo, je Jezus Kristus in nihče drug. To opravičenje
je zastonj. In v tem je veličina Jezusove ljubezni: zastonj daje svoje življenje,
da bi nas naredil svete, nas prenovil, nam odpustil. To je jedro velikonočnega tridnevja,
je dejal papež. »Med velikonočnim tridnevjem, spomin na ta temeljni dogodek postane
praznovanje, polno hvaležnosti, istočasno pa v krščenih obnavlja smisel njihovega
novega stanja.« Apostol Pavel to izrazi z besedami: »Če ste torej vstali
s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, in ne to, kar je na zemlji« (glej Kol
3,1-3). »Glejte v višave,« je spodbudil sveti oče. »Glejte proti obzorju,
razširite obzorja. To je naša vera, to je naše opravičenje, to je stanje milosti.«
Po krstu smo namreč vstali s Kristusom in smo umrli za svetne stvari in svetno
logiko. »Rodili smo se kot nova bitja – to je stvarnost, ki mora postati konkretno
življenje dan za dnem,« je izpostavil papež.
Kristjan je grešnik, a ni pokvarjenec
Kristjan, če se zares pusti umiti Kristusu, če zares pusti, da mu Kristus sleče starega
človeka in stopi v novo življenje, čeprav ostane grešnik, ne more več biti pokvarjen,
ne more več živeti s smrtjo v duši in niti biti razlog za smrt. Papež je na tem mestu
želel izpostaviti, da smo res vsi grešniki, a Jezusovo opravičenje nas rešuje pokvarjenosti.
Opozoril je, da obstajajo 'lažni' kristjani, ki pravijo, da je Jezus vstal, a živijo
pokvarjeno življenje. Vsi smo grešniki, a imamo to gotovost, da ko Gospoda prosimo
odpuščanje, nam odpusti. Jezus nam daje novo življenje. Frančišek je navedel 'kristjane
mafijce', ki nimajo nič skupnega s krščanskim; pravijo si kristjani, a v duši nosijo
smrt, pri čemer je povabil k molitvi zanje.
Sveti oče je nadaljeval, da po Kristusu »bližnji, predvsem najmanjši in najbolj trpeči, postane konkretno obličje, ki mu lahko damo ljubezen, ki jo je nam podaril Jezus. Tako svet postane prostor našega novega življenja kot vstalih. Stoje in z visoko dvignjeno glavo smo lahko del ponižanja tistih, ki so kakor Jezus tudi danes v trpljenju, goloti, stiski, osamljenosti, smrti, da bi tako, zahvaljujoč njemu in z njim, postali orodja odkupitve in upanja, znamenja življenja in vstajenja.«
Vedno globlje potopljeni v Kristusovo skrivnost
Papež Frančišek je ob koncu kateheze spodbudil, naj se pripravimo, da bomo dobro živeli
to sveto tridnevje, ki se začne jutri, da bomo vedno globlje potopljeni v skrivnost
Kristusa, umrlega in vstalega za nas. »Na tej duhovni poti naj nas spremlja Presveta
Devica, ki je Jezusa spremljala v njegovem trpljenju, bila navzoča in povezana z njim
pod njegovim križem … In tam je v svoje materinsko srce prejela neizmerno veselje
vstajenja. Ona naj nam izprosi milost, da bomo notranje vključeni v slovesnosti prihodnjih
dni, da bosta naše srce in naše življenje zares preoblikovana.« Papež Frančišek
je ob koncu kateheze vsem zaželel veselo veliko noč.
All the contents on this site are copyrighted ©. |