Papež: Prositi z utemeljitvami. Moliti pogumno in potrpežljivo

VATIKAN (četrtek, 15. marec 2018, RV) – Med današnjo jutranjo homilijo je papež Frančišek premišljeval o moči molitve. Pogum in potrpežljivost sta dve pomembni lastnosti molitve, ki se mora dvigati k Bogu »s svobodo otrok«. Izhodišče je bil pogovor med Bogom in Mojzesom iz Druge Mojzesove knjige (glej 2 Mz 32,7-14), ki se je bral med današnjo mašo. Sveti oče je jo kot običajno daroval v kapeli Doma sv. Marte.

Prositi z utemeljevanjem
Mojzes poskuša odvrniti Gospoda od njegovega srditega namena proti ljudstvu, ki se je odvrnilo od slavljenja živega Boga in začelo častiti zlato tele. Mojzes se pogovora loti z argumenti in Boga Očeta spomni, kaj vse je naredil za svoje ljudi, da jih je rešil iz suženjstva v Egiptu, spomni na zvestobo Abrahama in Izaka. V prerokovih besedah, ki so izrečene iz oči v oči, se vidi njegova ljubezen do ljudstva. Mojzes se ne boji povedati resnice, ne ovinkari, ne izmika se možnosti, da bi pogledal tudi svojo vest. »In to je Bogo všeč,« je dejal papež Frančišek. Ko Bog vidi dušo, ko vidi osebo, ki moli in moli in moli za neko stvar, ga to gane. »Nič ovinkarjenja. Jaz sem z ljudstvom. Jaz sem s tabo. To je molitev prošnje, je molitev, ki utemeljuje, ki je pogumna, da govori Gospodu v obraz, ki je potrpežljiva. Potrebna je potrpežljivost pri molitvi prošnje. Ne moremo nekomu obljubiti, da bomo zanj molili, potem pa končati z Očenašem in Zdravamarijo ter oditi. Ne. Če praviš, da boš za nekoga molil, moraš hoditi po tej poti. Za to pa je potrebna potrpežljivost.«

Potrpežljivost in vztrajnost
V vsakodnevnem življenju so žal neredki primeri podjetnikov, ki raje žrtvujejo podjetje in rešijo svoje interese in svoj dobiček. Mojzes pa ne podleže tej logiki, ampak ostane z ljudstvom in se zanj bori. Sveti spisi so po papeževih besedah polni zgledov takšne stanovitnosti, zmožnosti potrpežljivega nadaljevanja poti, na primer kanaanska žena ali pa slep človek pred Jeriho. Papež je pojasnil: »Za molitev prošnje sta potrebni dve stvari: pogum, torej parezija, in potrpežljivost. Če hočem, da Gospod prisluhne nečemu, za kar prosim, moram hoditi in hoditi in hoditi in trkati na vrata in trkati na srce Boga in trkati tukaj … Kajti moje srce je prepričano v tisto, za kar prosim! Če pa moje srce ne začuti te potrebe, te osebe, za katero moram moliti, ne bo imelo ne poguma ne potrpežljivosti.«

Moliti pred Bogom s svobodo otrok
Sveti oče je ob koncu homilije nakazal pot molitve, s katero se prosi, ter izpostavil pomen osebne vključenosti, boja, hoje, posta: »Gospod naj nam podeli to milost – milost moliti pred Bogom s svobodo kakor otroci, moliti z vztrajanjem, moliti s potrpežljivostjo. Predvsem pa moliti z zavedanjem, da se pogovarjam s svojim Očetom in da me bo moj Oče slišal. Gospod naj nam pomaga napredovati pri tej molitvi prošnje.«