2018-03-08 14:31:00

Pritoževanje prepovedano. Papež: Ljubezen odpre oči, objem odpre srce


VATIKAN (četrtek, 8. marec 2018, RV) – »Ni treba jokati do onemoglosti. Po veri verujemo, da smo in bomo vedno Božji otroci, kljub grehu in nedoslednosti,« zapiše papež Frančišek v predgovoru k drugi izdaji knjige Pritoževanje prepovedano, izpod peresa Salva Noèja, 48-letnega psihologa in psihoterapevta. Poglejmo nekaj misli iz papeževega predgovora.

Ljubezen odpre oči, objem odpre srce
Salvo Noè želi ponuditi številne nasvete, kako pristopiti k težavam in nepredvidenim dogodkom, pri tem pa se izogniti pastem samopomilovanja ter v vsaki nadlogi videti priložnost, da postanemo še bolj polni zaupanja in okrepljeni. V našem času, ki je zaznamovan z veliko hitrostjo okoli nas in z mnogo slabotnosti v nas, je to pomembno. Prava pot ni, da se odtujimo od sveta ali se borimo proti vsemu, kar nas obdaja, ampak da izboljšamo realnost, začnemo pa s tem, kar smo, z našim srcem, z našimi odnosi. Ljubezen odpre oči, objem odpre srce. Če nas mnoge pasti zapirajo vase, je izhod to, da odpremo prostore molitve in poslušanja, spoštovanja in razumevanja ter se osvobodimo mraka žalosti in pritoževanja. Ti življenjski namigi se dotikajo tudi vere, ki odmeva v času, v katerem živi. Naš čas je zaznamovan pretežno s čustvi: z negotovostjo in s šibkostjo, z mnogimi ranami, ki jih čutimo v sebi. A v srcu se lahko poraja tudi svobodna odločitev za ljubezen.

Vedno ljubljeni, kljub grehu in nedoslednosti
Začne se z odločitvijo, da ne bomo jokali do onemoglosti, da se ne bomo pustili premagati žalosti zaradi doživetih krivic in bridkosti, ki nam jih nameni življenje. To je odločitev, ki sledi daru vere: po veri verujemo, da poleg in onkraj vsega tega smo in bomo vedno ljubljeni Očetovi otroci. Vedno ljubljeni, kljub grehu in nedoslednosti. To je vir našega veselja: veselja, ki je veliko globlje od čustev, ki pridejo in grejo; veselja, ki premaga zaskrbljenost, ki pritiska na naše življenje; veselja, ki presega tudi bolečino in ga spremeni v mir.

Poti, ki jih je treba zapustiti
Obstajajo misli in besede, ki ovirajo to veselje in škodujejo srcu. Na primer pritoževanja, ki se nanašajo na druge, a tudi na nas same, medtem ko tista, ki so namenjena Bogu, odpirajo v odnos, v molitev, ki ozdravlja. Obstajajo torej nekatere poti srca, ki jih ni dobro podpirati, in obstajajo tiste poti, na katere se je treba pogumno podati; skušnjave, ki jih je treba zavrniti, in priložnosti, ki jih je treba sprejeti, da bi tako izbrali smer življenja, izbrali zaklad, ki ga je treba osvojiti. Kajti, kakor uči Jezus, kjer je zaklad, tam bo tudi srce (glej Mt 6,21).

Srečanje, odnos, ljubezen – sile ki ozdravljajo
V srcu vsakega je nekaj prahu, je nekaj rje, včasih je tudi kakšno težko in neodstranjeno breme. Srečanje z Gospodom, ki nas pozna, ljubi in ozdravlja, iskren in do drugih odprt odnos, ljubezen, ki sprosti najlepše možnosti naše svobode – to so sile, ki lahko odstranijo tisto skalo, odpravijo tisto rjo, počistijo tisti prah. In to potrebujemo, kajti nismo superljudje, ampak ljudje na poti; slabotni grešniki, a istočasno privilegirani naslovniki zveste Božje ljubezni, ki zna pritoževanje preobraziti v ples (glej Ps 30,12).








All the contents on this site are copyrighted ©.