800 let reda mercedarijev. Papež poslal sporočilo: Zapustiti vse in hoditi za Njim

VATIKAN (ponedeljek, 22. januar 2018, RV) – Red mercedarijev, ki ga je ustanovil sv. Peter Nolasko, praznuje 800 let svojega obstoja. Papež Frančišek je ob tej priložnosti poslal sporočilo generalnemu predstojniku Juanu Carlosu Saavedri Luchu. Zapisal je, da je Gospod navzoč v našem življenju tako, da nam kaže vso svojo ljubezen, in nas opogumlja, naj se nanjo odzovemo z velikodušnostjo, kar je tudi prva zapoved svetega Božjega ljudstva: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo« (5 Mz 6,5). Kot del priprav na jubilejno leto je sveti oče izpostavil tri glavne protagoniste, ki zaznamujejo zgodovino reda mercedarijev, ki jih lahko razumemo tudi kot tri odgovore na Božjo ljubezen.

Sv. Peter Nolasko
Prvi pomemben lik je nedvomno sv. Peter Nolasko, ustanovitelj nove skupnosti in varuh karizme, podarjene od Boga. »V tej poklicanosti sta srce in zaklad reda, kajti tako tradicija kot biografija vsakega redovnika temeljita na tej prvi ljubezni. V bogati dediščini družine mercedarijev, ki se je začela z ustanovitelji in bogatila s člani skupnosti, ki so sledili skozi stoletja, se stekajo vse duhovne in materialne milosti, ki ste jih prejeli,« zapiše papež. Ta zaloga se je izrazila v zgodovini ljubezni, ki je ukoreninjena v preteklosti, a se uteleša predvsem v sedanjosti in se odpira v prihodnost, v darovih, ki jih Duh tudi danes zliva na vsakega med njimi. »Ne more se ljubiti nekaj, kar se ne pozna,« izpostavi papež in člane reda spodbudi, naj poglobijo temelje, ki jih je položil Kristus in zunaj katerih ne morejo graditi; ponovno naj odkrijejo prvo ljubezen reda in svoje poklicanosti ter ju stalno obnavljajo.

Devica Marija
Drugi protagonist je Devica Marija de Mercede ali, kakor se jo prav tako imenuje, Pomoč in Milost v naših potrebah, v katerih kličemo Boga in jih izročamo moči njene priprošnje. V hebrejskem izvirniku izraz, ki ga prevajamo »ljubi Gospoda z vso dušo«, pomeni »do zadnje kaplje svoje krvi«. Zato se s tem stavkom tudi istoveti Marijo, ki sama sebe imenuje »Gospodova služabnica« in se »v naglici« poda na pot, da bi Elizabeti prinesla veselo novico o kraljestvu (prim. Lk 1,38-39). Marija je »odgovor Boga na trušč ljudstva, ki čaka osvoboditev«. Je »učiteljica posvetitve Bogu in ljudstvu«, v razpoložljivosti in služenju, v ponižnosti in preprostosti skritega življenja, ki je popolnoma predano Bogu, v tišini in molitvi. Po papeževih besedah nas ta zavzetost spominja na žrtev očetov redemptoristov v preteklosti, ki so sami sebe darovali kot »talce« v znamenje svobode zapornikov. »Zato vas prosim, da se to, da ste popolnoma Gospodovi, izraža ne samo v apostolskem delu, ampak tudi v vsakodnevnem in ponižnem delu vsakega redovnika ter prav tako v kontemplativnih samostanih, ki z molitvijo in skritim žrtvovanjem podpirajo življenje reda in Cerkve,« poudari papež.

Kristus Odrešenik
Na tretjem mestu spregovori še o Kristusu Odrešeniku, ki je tretji pomemben protagonist v zgodovini reda mercedarijev. Z njim naredimo kakovostni preskok, saj od učencev preidemo k Učitelju. Kakor bogatemu mladeniču, Jezus tudi nam zastavlja vprašanje, ki se nas dotika v globini: Hočeš biti popoln? (prim. Mt 19,21;5,48). »Ni dovolj teoretično znanje in niti iskreno izpolnjevanje zapovedi božanske Postave 'od svoje mladosti'. Jezus nas namreč gleda v oči in nas ljubi, prosi nas, naj zapustimo vse in hodimo za njim. Ljubezen se izpopolni v ognju tveganja, v zmožnosti, da na mizo položimo vse karte, in se odločno usmerimo v tisto upanje, ki ne razočara,« izpostavi Frančišek. Pa vendar se tako osebne kot skupnostne odločitve, ki nas najbolj obremenjujejo, nanašajo na naše male in včasih posvetne gotovosti. »Vsi smo poklicani živeti veselje, ki se rodi iz srečanja z Jezusom, da bi premagali naš egoizem, izstopiti iz svojih lagodnosti in si upati doseči vsako periferijo, ki potrebuje luč evangelija. Gospodu lahko odgovorimo velikodušno, kadar doživimo, da smo ljubljeni od Boga kljub našemu grehu in naši nestanovitnosti.«

Papež ob koncu sporočila vse člane reda mercedarijev opogumi, da jim bo Gospod Jezus pokazal pot, po kateri naj gredo s prenovljenim duhom. »Lahko boste gojili prejeti dar na osebni in skupnostni ravni, ga dajali in popolnoma dajali sebe, kakor pšenično zrno, ki če ne umre, ne more roditi sadu. Gospoda prosim, naj vam da moč, da boste zapustili, kar vas veže, in sprejeli njegov križ ter tako hodili za njim in vedno prebivali v njegovi hiši.«