Bolnišnica Bambino Gesù: zgodba o solidarnosti. Zgodovina in zanimivosti

VATIKAN (torek, 9. januar 2018, RV) – Papež Frančišek je 4. januarja v okviru petkov usmiljenja obiskal pediatrično bolnišnico Bambino Gesù v Palidoru. Enoto bolnišnice Gianicolo v bližini Vatikana je po zgledu svojih predhodnikov obiskal 21. decembra 2013. Prvi Petrov naslednik, ki je prestopil prag bolnišnice, je bil Janez XXIII., ki jo je obiskal za božič leta 1958, le dobra dva meseca po svoji izvolitvi za papeža, nato pa še štiri leta pozneje. Papež Pavel VI. se je v bolnišnico Bambino Gesù odpravil 1. januarja 1968, deset let kasneje pa ji je zaupal zgradbo Papeške dobrodelne družbe za pomoč v Palidoru, ki je zaključila s svojo dejavnostjo. Bolnišnica je sprejela tudi papeža Janeza Pavla II. in sicer 8. junija 1982, ter Benedikta XVI. 30. septembra 2005.

»Papeževe bolnišnice« ni ustanovil papež, ampak plemiška družina Salviati
Danes je Bambino Gesù po vsem svetu znan kot »papeževa bolnišnica«, vendar pa ni bilo tako od vsega začetka. Gre za prvo pediatrično italijansko bolnišnico, njeni začetki pa segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko sta se vojvoda Scipione Salviati in njegova žena Arabella odločila, da ustanovita bolnišnico za zdravljenje bolnih otrok. Pisalo se je leto 1869, ko so bili mali pacienti v Rimu in tudi po vsej Italiji pogosto hospitalizirani v sobah skupaj z odraslimi in brez posebne pozornosti. Vojvodinjo Salviati je ta stvarnost pretresla, zato je želela po zgledu pariške bolnišnice za bolne otroke tudi sama ustanoviti fundacijo pediatrične bolnišnice. 25. februarja, na njen rojstni dan, so njeno željo nemudoma podprli tudi njen mož in otroci, ki so ji podarili prihranke, ki so jih imeli v svojem majhnem hranilniku. Le-tega še danes hranijo v spomin na to prvo dejanje solidarnosti.

Začetek: od ene sobe za štiri deklice ...
Že 19. marca je ena izmed sob v bližini sirotišnice ob reki Tiberi postala prvo jedro bolnišnice, posvečene Detetu Jezusu. Tam so sprejeli štiri deklice, ki so zbolele za skrofulozo, skrb zanje pa je bila zaupana sestram usmiljenkam. Šlo je za pravo revolucijo v Rimu, saj je šlo za konkreten odgovor na pomoč, ki je bila nujno potrebna, predvsem za najrevnejše otroke.

... do hospitalizacije 1000 otrok v manj kot 40 letih
Na pobudo o novi pediatrični bolnišnici so se takoj odzvali tudi prijatelji in dobrotniki družine Salviati, ki so s svojimi prispevki vzdrževali bolnišnico ter ji pomagali pri njeni hitri rasti. Zelo kmalu je bil prostor premajhen za potrebe nove italijanske prestolnice, zato je občinski svet vojvodinji Salviati izročil del starega samostana sv. Onofrija na griču Gianicolo. Tja so preselili bolnišnico, ki je že na začetku 20. stoletja postala središče za male bolnike mesta. Po izgradnji dveh novih paviljonov je bilo leta 1907 hospitaliziranih že več kot 1000 otrok.

Zgledi solidarnost
Kraljica Helena Savojska, ki je z možem večkrat obiskala Bambino Gesù, je leta 1921 vojvodinji Marii Salviati podarila kolonijo Santa Marinella, kjer so se večinoma zdravili otroci s kostno tuberkulozo. Namenili so jo za revne otroke na Gianicolu, ki potrebujejo morsko zdravljenje.

Dar papežu Piju XI.
V želji, da bi strukturi zagotovili stabilno prihodnost, je družina Salviati januarja 1924 bolnišnico podarila papežu Piju XI. Od takrat vsi papeži spodbujajo dejavnosti za varovanje zdravja otrok in za vse Rimljane je Bambino Gesù tako postal »papeževa bolnišnica«.

Bolnišnica Bambino Gesù danes
V skoraj 150 letih obstoja bolnišnice se je prvotna soba razširila v štiri bolnišnične enote: v Rimu sedež na Gianicolu in nova enota v neposredni bližini bazilike sv. Pavla, izven Rima pa že omenjena Palidoro in Santa Marinella. Skupno imajo na razpolago 607 postelj, bolnišnično oskrbo pa letno zagotovijo 27.000 otrokom. Vsako leto opravijo okrog 340 presaditev, 44.000 pacientov pride v dnevno bolnišnico, 80.000 na urgenco, poleg tega pa zabeležijo tudi več kot 1,7 milijona ambulantnih obiskov.

Zdravljenje izven zidov bolnišnice
Papež Frančišek je bolnišnico Bambino Gesù spodbudil, naj zdravi tudi izven svojih zidov: primer je bolnišnica v Banguiju, ki predstavlja prizadevanje Svetega sedeža za t.i. »zdravstveno diplomacijo«. Sveti oče prav tako podpira projekte zdravljenja otrok iz tujine, bolnišnici pa je podaril tudi nekatere risbe, ki so mu jih poslali otroci z vseh koncev sveta.