VATIKAN (petek, 5. januar 2018, RV) – Na avdienco s papežem Frančiškom so danes prišli člani Italijanskega združenja katoliških učiteljev. Sveti oče jim je govoril o kulturi srečanja, zavezništvu med šolo in družino ter o ekološki vzgoji.
Kultura srečanja
Zbranim učiteljem se je najprej zahvalil za prizadevanje na področju pospeševanja
kulture srečanja. Pri tem kulturnem izzivu je odločilnega pomena osnova, ki se oblikuje
v prvih letih vzgajanja otrok. »Krščanski učitelji, bodisi v katoliških šolah
kot v državnih, so poklicani pri učencih spodbujati odprtost do drugega kot obličja,
kot osebe, kot brata in sestre, ki ga je treba spoznati in spoštovati, skupaj z njegovo
zgodbo, njegovimi odlikami in pomanjkljivostmi, bogastvi in omejitvami,« je zatrdil
papež. Izpostavil je pomen sodelovanja pri formiranju mladih, ki bodo odprti in zainteresirani
za realnost, ki jih obdaja, sposobni skrbi in nežnosti, svobodni predsodka, po katerem
je vedno treba biti tekmovalni, agresivni in neusmiljeni do drugih, da bi kaj veljali,
predvsem do drugačnega, tujca ali nekoga, ki se ga vidi kot oviro za lastno uveljavljanje.
Žal je ravno to zrak, ki ga naši otroci največkrat dihajo. Zato je treba delovati
na način, da bodo lahko dihali drugačen zrak, bolj zdrav in bolj človeški. Kot je
poudaril papež, je pri doseganju tega cilja zelo pomembna povezanost s straši.
Vzgojna vez med šolo in starši
Vzgojno zavezništvo med šolo in starši je že nekaj časa v krizi in v določenih primerih
popolnoma pretrgano. Včasih je bilo veliko vzajemne podpore med spodbudami s strani
učiteljev in tistimi s strani staršev. Danes pa se je situacija spremenila. A za preteklostjo
se nam ne sme tožiti, je pripomnil papež. »Treba je sprejeti spremembe, ki se
nanašajo bodisi na družino bodisi na šolo in se ponovno zavzeti za konstruktivno sodelovanje,
oziroma ponovno vzpostaviti vzgojno zavezništvo in vzgojni pakt, zavzeti se za dobro
otrok in mladih,« je poudaril. Odkar se ta sinergija več ne dogaja na naraven
način, jo je treba načrtno spodbujati, tudi s prispevkom strokovnjakov s pedagoškega
področja. A še prej je treba pospeševati novo »pajdaštvo« med učitelji in
starši. Po papeževem prepričanju to pomeni nehati o njih razmišljati kot o nasprotnih
si straneh, ki se med seboj obtožujeta. Nasprotno, postaviti se je treba v položaj
drugega, razumeti objektivne težave, ki jih tako eni kot drugi srečujejo pri vzgoji,
in na ta način ustvarjati večjo solidarnost – »solidarno pajdaštvo«.
Ekološka vzgoja
Na tretjem mestu je sveti oče izpostavil pomen ekološke vzgoje (glej Laudato si',
209–215). Pri tem ne gre samo za podajanje nekaterih pojmov, ki jih je seveda treba
poučevati. Predvsem gre za vzgojo za življenjski slog, ki sloni na skrbi za naš skupen
dom, kar je stvarstvo. »Življenjski slog, ki ni shizofreničen,« je pojasnil
papež Frančišek, »na primer, da se skrbi za živali v izumrtju, zanemarja pa se
probleme ostarelih; ali da se ščiti amazonski pragozd, a zanemarja se pravice delavcev
do pravične plače itd.« To je namreč shizofrenija, je pripomni in poudaril:
»Ekologija, za katero je treba vzgajati, mora biti celostna.« Predvsem pa mora
biti vzgajanje usmerjeno v odgovornost. Ne prenašati slogana, kako bi morali drugi
pomagati, ampak prebujati čut za ekološko etiko, začenši pri izbirah in dejanjih vsakdanjega
življenja. »To je vedenjski slog, ki iz krščanskega vidika najde smisel in motivacijo
v odnosu z Bogom stvarnikom in odrešenikom, z Jezusom Kristusom, ki je središče kozmosa
in zgodovine, s Svetim Duhom, ki je vir harmonije v simfoniji s stvarstvom.«
Biti in oblikovati združenje
Ob koncu govora je papež spregovoril še o pomembni vlogi združenja. Kot je dejal,
je to vrednost, ki je ne gre zanemarjati, ampak jo je treba vedno gojiti. Zbrane katoliške
učitelje je pozval, naj obnovijo pripravljenost biti in oblikovati združenje za spominjanje
izhodiščnih načel, za branje znamenj časov in s pogledom, ki je odprt za družbeno
in kulturno obzorje. »Ne bojte se razlik in niti konfliktov, ki običajno obstajajo
v laičnih združenjih; ne skrivajte jih, ampak k njim pristopite z evangeljskim slogom,
v iskanju resničnega dobrega za združenje, ki se naj vedno vrednoti na osnovi statutnih
načel. Biti združenje je vrednota in je odgovornost, ki je v tem trenutku zaupana
vam. S pomočjo Boga in cerkvenih pastirjev ste poklicani pomagati k rodovitnosti tega
talenta, ki je položen v vaše roke,« je sklenil papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |