Kateheza:
»Zakaj iti v nedeljo k maši?«
Papeževa kateheza med redno splošno avdienco v sredo je bila odgovor na vprašanje
»Zakaj iti v nedeljo k maši?« Sveti oče je poudaril, da je nedeljsko obhajanje
evharistije »središče življenja Cerkve«: »Mi kristjani gremo k nedeljski
maši, da bi se srečali z vstalim Gospodom. Ali bolje rečeno, da bi pustili, da nas
on sreča, da bi poslušali njegovo besedo, se okrepčali na njegovi gostiji in tako
postali Cerkev oziroma njegovo mistično telo, ki danes živi v svetu.« Nekatere
sekularizirane družbe so izgubile krščanski čut za nedeljo, osvetljeno z evharistijo.
V takšnih kontekstih je treba ponovno obuditi to zavest, da bi se povrnil pomen »praznika,
veselja, župnijske skupnosti, solidarnosti, počitka, ki krepi dušo in telo«.
»Učiteljica vseh teh vrednot je evharistija, nedeljo za nedeljo. Zato je drugi
vatikanski koncil želel poudariti, da je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki
ga je treba priporočati in vpeljati v pobožnost vernikov, da bo postal tudi dan veselja
in počitka … Ne gremo k maši zato, da bi nekaj dali Bogu, ampak da bi od njega prejeli
tisto, kar zares potrebujemo.«
Papež
sprejel nove veleposlanike pri Svetem sedežu
Papež je sprejel poverilna pisma novih veleposlanikov iz devetih držav: Jemna, Nove
Zelandije, Švice, Azerbajdžana, Čada, Liechtensteina in Indije. »Vaša navzočnost
tukaj,« jim je dejal, »je zgled ključne vloge, ki jo ima dialog pri omogočanju,
da se različnost živi na avtentičen način in v medsebojni koristi za našo vedno bolj
globalizirano družbo. Spoštljiva komunikacija vodi v sodelovanje, še posebej v prid
sprave, kjer je ta najbolj potrebna. To sodelovanje pa je v pomoč tisti solidarnosti,
ki je pogoj za rast pravičnosti in za potrebno spoštovanje dostojanstva, pravic in
hrepenenj vseh ljudi. Prizadevanje za dialog in sodelovanje mora biti znamenje
vsake institucije mednarodne skupnosti in tudi vsake narodne in lokalne institucije,
in sicer od trenutka, ko so zadolžene za iskanje skupnega dobrega.«
Božični
koncert v Vatikanu: Z glasbo širiti mir in bratstvo
Glasbenikom in pevcem, ki so včeraj zvečer v Vatikanu pripravili božični koncert,
je papež Frančišek dejal, da je božič praznik, ki zmore ogreti tudi najhladnejša srca,
odpraviti ovire brezbrižnosti do drugega ter spodbuditi odprtost do drugega. »Zato
je tudi danes treba širiti sporočilo miru in bratstva, ki je lastno božiču,« je
zatrdil. »Potrebno je predstaviti ta dogodek s pristnimi čustvi, ki ga prežemajo.
In umetnost je izjemno sredstvo, ki lahko odpre vrata misli in srca za resničen pomen
božiča. Umetniki uspejo s svojimi deli, tudi z glasbo in s petjem, doseči najgloblje
registre vesti.«
Pri
papežu otroci iz Katoliške akcije
Kot vsako leto v adventnem času, so se tudi pred letošnjim božičem s papežem Frančiškom
srečali otroci iz Katoliške akcije. Dejal jim je: »Dragi otroci, bodite prijatelji
in pričevalci Jezusa, ki je v Betlehemu prišel med nas. Ob tem prazniku svetega božiča,
ki je že zelo blizu, ste poklicani, da bi ga oznanili med vašimi prijatelji, v mestih,
župnijah ter vaših družinah.«
Pomembna
vloga periodičnega tiska v današnji družbi
S papežem Frančiškom so se minuli teden srečali člani Združenja italijanskega periodičnega
tiska (USPI) in Zveze italijanskih katoliških tednikov (FISC). Sveti oče jim je dejal,
da je danes njihova naloga oziroma poslanstvo med najpomembnejšimi na svetu. In to
je: pravilno informirati in vsem ponuditi dejstva, ki najbolj ustrezajo realnosti.
»Poklicani ste, da širši javnosti omogočite dostop do kompleksnih problematik,
in sicer na način posredništva med spoznanji, ki so na razpolago strokovnjakom, in
konkretno možnostjo njihovega splošnega širjenja,« je zatrdil. Njihov glas, svoboden
in odgovoren, je po papeževih besedah temeljni za rast katerekoli družbe, ki se hoče
imenovati demokratična. Na ta način bo zagotovljena stalna izmenjava idej in pomembna
razprava, ki je osnovana na realnih in pravilno predstavljenih podatkih. Našemu času
pogosto gospodujejo nemir hitrosti, usmerjenost k senzacionalizmu na škodo natančnosti
in popolnosti, čustvena zagretost za umetnost namesto tehtnega razmisleka. A prav
tako opazimo »veliko potrebo po zanesljivi informaciji s preverjenimi podatki
in novicami, ki ne cilja samo na osuplost in čustvenost, ampak želi pri bralcih razvijati
zdrav kritičen čut, ki jim bo pomagal zastavljati si ustrezna vprašanja in priti
do utemeljenih zaključkov«.
Elizabeta
– (ne)rodovitna žena
Na praznik Naše Gospe iz Gaudalupeja je sveti oče v baziliki sv. Petra daroval mašo
za Latinsko Ameriko. Med homilijo je govoril o Elizabeti in njeni (ne)rodovitnosti:
»Smo pred Elizabeto, ženo zaznamovano z nerodovitnostjo, ki pa poje pod znamenjem
rodovitnosti in čudenja. To vključuje vso versko miselnost tistega časa, ki je imel
nerodovitnost za božjo kazen zaradi lastnega greha ali greha ženina. To znamenje sramote
je bilo vtisnjeno v njeno lastno meso in sicer zaradi tega, ker se je morda čutila
krivo za nekaj, kar ni storila ali ker se je čutila manjvredno, saj ni zmogla biti
na ravni tistega, kar se je od nje pričakovalo. Skupaj z nerodovitno ženo Elizabeto
zrimo rodovitno in začudeno ženo Elizabeto. Ona je namreč prva prepoznala in blagoslovila
Marijo. Ona je tista, ki je v svoji starosti, v svojem lastnem življenju, na svojem
lastnem mesu, doživela izpolnitev Božje obljube. Ona, ki ni mogla imeti otrok, je
nosila v svoji maternici predhodnika zveličanja. Po njej razumemo, da Božje sanje
niso nerodovitnost in tudi ne zaznamovanost, da bi zaznamoval ali s sramoto napolnil
lastne otroke, ampak da v njih in iz njih privre pesem blagoslova.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |