2017-12-09 09:00:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 2. adventno nedeljo


Iz 40,1-5. 9-11
Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
govori vaš Bog.
Govorite hčeri jeruzalemski na srce
in ji kličite,
da je dokončana njena tlaka,
da je poravnana njena krivda,
ker je prejela iz Gospodove roke
dvojno kazen za vse svoje grehe.
Glas kliče:
V puščavi pripravite pot Gospodu,
zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!
Vsaka dolina naj se vzdigne
in vsak hrib in grič naj se poniža,
kar je vijugasto, naj bo ravno,
in grebeni naj bodo ravnina.
In razodelo se bo Gospodovo veličastvo
in videlo ga bo hkrati vse meso,
kajti Gospodova usta so govorila.
Povzpni se na visoko goro,
znanilka veselja, Sion,
močno povzdigni svoj glas,
znanilka veselja, Jeruzalem,
povzdigni ga, ne boj se!
Povej Judovim mestom:
»Glejte, vaš Bog!
Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo,
njegov laket vlada zanj.
Glejte, njegovo plačilo je z njim
in njegovo povračilo pred njim.
Kakor pastir pase svojo čredo,
s svojo roko zbira jagnjeta,
jih nosi v svojem naročju,
doječe pa nežno vodi.«

2 Pt 3,8-14
Eno pa naj vam ne bo prikrito, preljubi: en dan je pred Gospodom kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. Gospod ne odlaša z obljubo, kakor menijo nekateri, da je to odlašanje, . Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje. Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju razkrojile, zemlja in dela na njej pa bodo razkrita. Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo, da čakate in pospešujete prihod Božjega dne, zaradi katerega bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo prvine razžarjene topile. Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravičnost. Ljubi, ker to pričakujete, se potrudite, da vas najde v miru brez madeža in brez graje.

Mr 1,1-8
Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina; kakor je zapisano pri preroku Izaiju:
Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot.
Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!

Tako se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi, da »je začetek evangelija notranje povezan s preroškimi obljubami judovskega Svetega pisma.« Sveti Ciril Jeruzalemski ter sv. Irenej trdita, da »ni večjega preroka, kot je Janez Krstnik«, »samotni glasnik v puščavi, kakor je napovedal prerok Malahija« dodajata Evzebij iz Cezareje in Tertulijan, ki nadaljuje: »Ta je bil poklican, da naznani Kristusov prihod.« Sveti Ambrož pa o Kristusu, ki mora priti pravi, da bo »govoril s pravičnostjo in usmiljenjem, s pozivom h kesanju in veri.« Tertulijan in sv. Hieronim nadalje pravita: »Janezov krst je pripravil pot drugačnemu krstu, ki bo v prihodnosti pripeljan do dopolnitve ter bo v resnici odpuščal grehe, saj bo do tega prišlo s smrtjo tistega, ki ga je Janez sam krstil.« Sv. Avguštin o moči Janezovega krsta pravi, da je »notranje povezan s pravičnostjo pravičnega in hkrati pobožnega človeka, saj je Janez prejel Gospodovo milost še pred njegovim prihodom.« Sv. Ciprijan pa pravi, da se »učlovečeni Gospod ni obotavljal poistovetiti se z grešniki, ki v resnici potrebujejo ponovno rojstvo.«

Misli Benedikta XVI.
Že en teden živimo advent, ki je čas, da se odpremo Božji prihodnosti, čas priprave na božič, ko je On, Gospod, kar je popolna novost, prišel prebivati med padlo človeštvo, da bi nas od znotraj prenovil. V bogoslužju adventnega časa odmeva sporočilo, ki nas polno upanja vabi, da povzdignemo pogled k zadnjemu obzorju hkrati pa v sedanjosti prepoznavamo znamenja Boga z nami. Na današnjo drugo adventno nedeljo Božja Beseda vsebuje ganljive besede tako imenovanega Drugega Izaija, ki je Izraelcem, desetletja preizkušenim v izgnanstvu, končno naznanil osvoboditev: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog. Govorite hčeri jeruzalemski na srce in ji kličite, da je njena tlaka dokončana« Gospod želi storiti v adventen času ravno to; govoriti na srce svojemu ljudstvu ter po njem celotnemu človeštvu, da bi naznanil zveličanje. Tudi danes se dviguje glas Cerkve: »V puščavi pripravite pot Gospodu« (Iz 40,3). Ljudstvom izčrpanim od revščine in lakote, številnim beguncem, ki trpijo zaradi težkih ter sistematičnih kršenj njihovih pravic, se Cerkev postavi kot straža na visoki gori vere ter naznanja: »Glejte, vaš Bog! Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo« (Iz 40,11).

Današnji odlomek iz Markovega evangelija je osredotočen na Janeza Krstnika. Opisuje namreč osebnost in poslanstvo Kristusovega predhodnika (prim. Mr 1,2-8). Začne z zunanjim videzom, ko predstavi Janeza, kot zelo asketskega. Oblečen je bil namreč v kameljo dlako. Jedel je kobilice in divji med, ki jih je našel v judovski puščavi (prim. Mr 1,6). Jezus sam ga je enkrat prikazal nasproti tistim, 'ki se v mehko oblačijo' ter 'živijo v kraljevskih hišah' (Mt 11,8). Način življenja Janeza Krstnika naj bi kristjane vabil, da izberejo zmernost kot način življenja, še posebno v pripravi na praznovanje božiča, ko je namreč Gospod, kot bi rekel apostol Pavel »bogat kot je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu » (2Kor 8,9).








All the contents on this site are copyrighted ©.