Kard. Parolin: Evropa se nahaja na pomembnem razcepu

VATIKAN (petek, 8. december 2017, RV) – Evropa se nahaja na pomembnem razcepu v svoji zgodovini. Če ne bo znala obuditi bistvenih idealov, ki so jo navdihnili, ter tako ustvarjalno najti pot za ohranjanje svojih institucij, tvega, da bo ostala blokirana z utrujenimi in kratkovidnimi silami, ki s težavo postavljajo na prvo mesto vrednote solidarnosti in pristnega iskanja skupnega dobrega, kar je osnova za uravnoteženo izgrajevanje Evrope. Besede so iz sporočila kardinala Pietra Parolina, ki ga je poslal udeležencem študijskega seminarja ob 60. obletnici podpisa rimskih pogodb. Srečanje je včeraj v Rimu organiziral Inštitut Luigi Sturzo na temo Posodobitev rimskih pogodb – vprašanja in perspektive.

Vsaka generacija se znajde pred problemi, ki jo zaznamujejo, zapiše Parolin. Naša generacija je posebej zaznamovana z globalno razsežnostjo vprašanj, ki pa so tako zelo kompleksna, da brez pametne koordinacije in usmeritve energij, ki segajo čez posamezne države, s težavo upamo na uspeh. Kardinal navede nekaj največjih problemov mednarodnih razsežnosti, ki jih je treba premisliti, urediti in rešiti: prisilne migracije celotnih narodov; tragične razmere, ki jih na različnih delih sveta povzročajo vojni spopadi ter s tem povezane človeške izgube in materialno uničenje; suša in mase beguncev; zaščita naravnega okolja in vedno večji vpliv človekovih dejavnosti na podnebje; ekonomija, ki je odvisna od finančne spekulacije in tveganj, kar je povezano s težavami pri oblikovanju dostojnih in stabilnih delovnih mest; vprašanja o dopustnosti orožja množičnega uničenja; spodbujanje terorizma in nasilnega sovraštva.

Evropa je po dveh svetovnih vojnah znala pogumno in inovativno pristopiti k ogromnim izzivom svojega časa. Uspela je določiti nove cilje in jim odločno slediti, pozabiti na stare sovražnike in tekmovalnost preoblikovati v sodelovanje, medsebojno ljubosumnost spremeniti v priložnosti in pospeševati jasen razvoj, kljub neizogibnim napakam na poti. In vse to je znala narediti, ker je niso gnali samo trenutni interesi, ampak trdni ideali, ki so izhajali iz krščanskega razumevanja človeške osebe in družbe, poudari kardinal Parolin.

Ustanovitveni očetje evropskega projekta so razumeli, da je združiti vire in skupaj delati bil pravi način za okrevanje od krvavih konfliktov, ki so raztrgali prvo polovico 20. stoletja. Zato so tudi znali vključiti in uravnovesiti razlike znotraj skupnega načrta. Po kardinalovih besedah danes opazimo potrebo po podobnem zagonu, po podobnem zavedanju o nujnosti trenutka, o potrebi po enoglasnem prizadevanju, po odločnem prevzemanju odgovornosti.

Papež Frančišek je izrazil svojo skrb za usodo Evrope, ko je izpostavil njeno zgodovinsko in kulturno bogastvo, kakor tudi potenciale in težave v tem globaliziranem svetu, ki se stalno spreminja. Voditeljem držav in vlad Evropske unije je dejal, da nas ustanovitveni očetje spominjajo, da Evropa ni nek skupek pravil, ki jih je treba upoštevati, ni priročnik protokolov in procedur, ki jim je treba slediti. Evropa je življenje, je način razumevanja človeka, začenši z njegovim transcendentnim in neodtujljivim dostojanstvom.