Slovesno zasedanje papeških akademij. Papež poslal sporočilo

VATIKAN (torek, 5. december 2017, RV) – Danes popoldne je potekalo XXII. slovesno skupno zasedanje papeških akademij. Koordinacijskemu svetu, v katerega je povezanih sedem papeških akademij, predseduje kardinal Gianfranco Ravasi, sicer tudi predsednik Papeškega sveta za kulturo. Kot članica sveta se zasedanja letos prvič udeležuje Papeška akademija Latinitatis, ki jo je leta 2012 ustanovil papež Benedikt XVI. z namenom boljšega poznavanja in uporabe latinščine tako v cerkvenem okolju kot na širšem kulturnem področju. Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je med zasedanjem podelil Nagrado papeških akademij ter prebral sporočilo papeža Frančiška.

Tema tokratnega slovesnega zasedanja se glasi In interiore homine. Raziskovalne poti v latinski tradiciji. Namen je med seboj povezati različne raziskovalne načine pri latinskih avtorjih, tako klasičnih kot krščanskih, in sicer s središčno tematiko, ki se ne nanaša samo na krščansko izkušnjo, ampak na človeško. Kot papež zapiše v sporočilu, »temo notranjosti, srca, vesti in samozavedanja najdemo v vsaki kulturi in tudi v različnih verskih izročilih«. V ospredje prihaja tudi v našem času, ki je pogosto zaznamovan z navideznostjo, površinskostjo, razcepom med srcem in razumom, med notranjostjo in zunanjostjo, zavestjo in obnašanjem. »Trenutki krize, spremembe, transformacije, ne le v družbenih odnosih, ampak predvsem v zvezi z osebo in njeno najglobljo identiteto, neizogibno vodijo v premislek o notranjosti, najglobljem bistvu človeškega bitja.«

Po papeževih besedah nam o tem pomaga razmišljati evangeljska prilika o usmiljenem Očetu. Kot je rečeno o izgubljenem sinu: »In se autem reversus dixit … Surgam et ibo ad patrem meum«, »Šel je vase … Vstal bom in šel k očetu« (glej Lk,15,17-18). Pot krščanskega življenja in samo človeško življenje lahko lepo povzamemo ravno s tem dinamizmom (najprej notranjost in potem zunanjost), ki sproži pot spreobrnjenja, globoke spremembe (dosledne in ne hinavske) in torej pristnega celostnega razvoja osebe. O tem dinamizmu, o človekovi notranjosti, so razmišljali mnogi predstavniki tako klasičnega grško-rimskega kot krščanskega sveta, med katerimi papež Frančišek izpostavi sv. Avguština.

Ob koncu sporočila še vse spodbudi, naj pri posredovanju modrosti, ki jo vsebujejo klasična latinska besedila, nagovarjajo srca mladih, naj iz bogate dediščine latinskega izročila naredijo zaklad, da bi jih vzgojili za pot življenja, ter naj jih spremljajo po poteh, bogatih z upanjem in zaupanjem.