Intervju s kardinalom Parolinom pred papeževim obiskom Mjanmara in Bangladeša

VATIKAN (sobota, 25. november 2017, RV) – Papež Frančišek se bo jutri odpravil na apostolsko potovanje. Azijo bo obiskal že tretjič – najprej ga bodo sprejeli v Mjanmaru, kjer se veselijo, da bodo lahko prvič v zgodovini gostili svetega očeta. V četrtek pa se bo  papež odpravil v Bangladeš. Pred odhodom je vatikanski državani tajnik, kardinal Pietro Parolin, v intervjuju za Radio Vatikan povedal več o samem potovanju.

Katoličani manjšina znotraj muslimanske in budistične večine
»V teh dveh državah katoliška skupnost predstavlja manjšino znotraj večin: muslimanske v Bangladešu in budistične v Mjanmaru. Seveda bo pozornost svetega očeta med tem potovanjem najprej namenjena prav krščanski skupnosti, kateri želi izraziti bližino in podporo. Hkrati pa menim, da bo papež te skupnosti, poleg tega, da jih bo potrdil v veri, spodbudil, naj bodo prisotnost miru, sprave in solidarnosti znotraj njihove družbe; torej naj delajo predvsem za skupno dobro, da ne bi bili v svojih državah obravnavani kot tujci, ampak kot popolnoma integrirani ter bi mogli prispevati k rasti teh držav.«

Poziv k dialogu ob napetostih med Severno Korejo in ZDA?
V nadaljevanju je kardinal Parolin odgovoril na vprašanje, če lahko ob ponovnih napetostih med Severno Korejo in Združenimi državami Amerike pričakujemo, da bo papež v Aziji ponovno pozval k dialogu: »Sveti oče je že večkrat povabil k iskanju poti dialoga za razrešitev obstoječih sporov. Menim, da bo dejstvo, da bo papež v Aziji, veliko bližje temu kriznemu področju, ki trenutno vznemirja in skrbi ves svet, priložnost za ponovni tovrstni poziv. Sveti oče je vedno pripravljen ponuditi vso svojo pomoč ter pomoč Svetega sedeža, da bi poskusili soočiti in razrešiti te probleme preko dialoga, pogajanj in srečanja. Menim, da bo v teh okoliščinah ponovil poziv, zavedajoč se, da izven teh sredstev ni mogoče na miren način razrešiti teh tako zaskrbljujočih situacij. Kakor so papeži že velikokrat poudarili, se z mirom ničesar ne izgubi, medtem ko se lahko vse izgubi z vojno, še posebej če gre, kakor v tem primeru, za jedrsko vojno.«

Poziv za razrešitev humanitarne drame beguncev v Mjanmaru?
»Dobro je znano, da je papež že večkrat izrazil svojo pozornost glede situacije teh beguncev; če samo pomislimo na poziv, ki ga je izrekel po molitvi Raduj se, Kraljica nebeška, 24. maja 2015. Seveda je njegov poziv vedno usmerjen najprej k sprejemanju beguncev. Zato tudi izrazi spoštovanje in zahvalo državam, ki poskrbijo za osebe, ki bežijo iz svojih držav, ki potrebujejo pomoč v situaciji izredne ranljivosti in trpljenja, v  kateri se nahajajo. Zatem papež poziva mednarodno skupnost, naj nudi humanitarno pomoč v določeni dramatični situaciji. Njegov poziv pa je tudi povabilo k dolgotrajni rešitvi teh problemov, posebej glede zvezne države Rahkine v Mjanmaru ter beguncev, ki živijo v tej situaciji; k dolgotrajni rešitvi, ki jo morajo iskati vsi akterji, vsi protagonisti v humanitarnem duhu. Pri tem se morajo zavedati tudi, da je za ljudi pomembno, da imajo svojo narodnost ter da more le ta dolgotrajna rešitev ponuditi stabilnost, mir in razvoj na tem področju ter na vseh območjih konfliktov.«

Podnebne spremembe, revščina, degradacija okolja
V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o revnih, ki v Bangladešu predstavljajo več kot tretjino prebivalstva. V zadnjem času so jih prizadele tudi poplave, ki so posledice podnebnih sprememb, o čemer govori papež Frančišek tudi v okrožnici Laudato si'. »Menim, da papež v Laudato si' pokaže prav odnos med podnebnimi spremembami in revščino, v smislu, da so revni tisti, ki bolj utrpijo posledice sprememb. In revnejše države so najbolj izpostavljene tem pojavom. To se dogaja tudi v Bangladešu, kjer je močna povezava med revščino, podnebnimi spremembami ter degradacijo okolja. Kljub temu je potrebno poudariti, da so bili na tem področju storjeni pomembni koraki naprej – tako glede skrbi za okolje kot tudi v boju proti revščini, kot so poročali tudi Združeni narodi. Več milijonov ljudi se je uspelo rešiti iz situacij skrajne revščine. To je spodbuda za državo, da gre naprej v tej smeri, pri čemer pa ne sme pozabiti, da je potrebna tudi pomoč mednarodne skupnosti, ki ne sme biti ravnodušna do teh situacij. Podpirati mora napore, da bi izstopili iz te situacije revščine ter hkrati skrbeti tudi za okolje.«

Medverska srečanja za skupno dobro družbe
Vatikanski državni tajnik je nato spregovoril o vidku srečanj z lokalnimi verskimi voditelji med papeževim obiskom v Mjanmaru, kjer je 90% budistov, ter v Bangladešu ki je večinsko muslimanski. »Predlagal bo to, kar je vedno predlagal v državah, kjer so prisotna različna verstva, verske skupine: to je medverski dialog kot oblika srečanja med temi verstvi ter sodelovanje za skupno dobro družbe. Verstva lahko pomembno prispevajo k miru, k razvoju, spravi, mirnemu sobivanju med narodi ter znotraj držav, še toliko bolj, če se združijo ter skupaj delajo za to.«

Cerkev ne more biti ravnodušna do mladih: prihodnost in upanje države
Ob koncu intervjuja pa je kardinal Parolin spregovoril še o mladih, s katerimi se bo sveti oče srečal v obeh državah: »Obe državi sta mladi. Večina prebivalcev je mladih. Cerkev ne more biti ravnodušna do njih, saj predstavljajo prihodnost in upanje države. Cerkev se mora zanimati zanje, prav tako pa mora pomagati tudi družbi, da bi se tudi ta zanimala zanje; da bi mogli vsi dobiti priložnost, ki bi jim omogočila razvoj, rast ter pozitivno prihodnost. Med aspostolskim potovanjem bo torej gotovo tudi ta posebna pozornost na svet mladih.«