VATIKAN (petek, 24. november 2017, RV) – Sveti oče se je srečal s člani mešane komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodno asirsko Cerkvijo. Spomnil je na do sedaj opravljeno pot mešane komisije in na pomembno Skupno kristološko izjavo iz leta 1994. Z izpovedjo iste vere v skrivnost učlovečenja je komisija zastavila dve fazi: eno o zakramentalni teologiji in drugi o strukturi Cerkve. Papež Frančišek je zato z naklonjenostjo sprejel sedaj podpisano Skupno izjavo, ki potrjuje uspešen zaključek faze o zakramentalnem življenju. Izpostavil je en njen vidik, in sicer znamenje križa.
Križ – simbol enosti
Skupna izjava govori o znamenju križa kot o »jasnem simbolu enosti med
vsemi zakramentalnimi obhajanji«. Nekateri avtorji vzhodne asirske Cerkve so
znamenje križa umestili med svete skrivnosti, v prepričanju, da je vsako zakramentalno
obhajanje odvisno ravno od Gospodove velikonočne smrti in vstajenja. Kot je dejal
papež, je Vstali Križani naše zveličanje in naše življenje: iz njegovega veličastnega
križa izvirata upanje in mir, od tam prihaja enost med svetimi skrivnostmi, ki jih
obhajamo, a tudi med nami, ki smo bili krščeni v isti Gospodovi smrti in vstajenju.
Preganjanja, nasilje, revščina, krivičnost …
Papež je v nadaljevanju spregovoril o težkih razmerah, v katerih živijo kristjani
na Bližjem vzhodu. »Ko gledamo križ ali naredimo znamenje križa, smo prav tako
povabljeni, da se spomnimo trpečih žrtev, povezanih z Jezusovo žrtvijo, in smo blizu
vsem, ki vsak dan nosijo težki križ na svojih ramenih. Tudi vzhodna asirska Cerkev,
skupaj z ostalimi Cerkvami in mnogimi brati in sestrami tega teritorija, trpi preganjanja
in je priča krutega nasilja, zagrešenega v imenu skrajnih fundamentalizmov.«
Razmere tako težkega trpljenja lažje nastanejo v okoljih velike revščine, krivičnosti
in družbene izključenosti. V veliki meri so odvisne od nestabilnosti, ki jo povzročajo
tudi zunanji interesi, in od konfliktov, ki so pred kratkim izzvali veliko stisko,
ko so sprožili prave kulturne in duhovne puščave, v katerih se z lahkoto manipulira
in spodbuja sovraštvo. Poleg vsega tega je pred kratkim prišlo še do velikega potresa
na meji med Irakom in Iranom, kjer se nahajajo tudi skupnosti vzhodne asirske Cerkve,
prav tako navzoče v Siriji, Libanonu in Indiji.
Posledično izseljevanje kristjanov
Še posebej v obdobjih velikega trpljenja in pomanjkanja je veliko vernikov bilo prisiljenih
zapustiti svojo domovino in se izseliti v druge države. S tem so se pridružili skupnosti
v diaspori, ki se sooča z mnogimi izzivi. Z vstopom v drugo družbo se lahko naleti
na težave, povezane z vedno težjo integracijo in opazno sekularizacijo, ki lahko ovirata
varovanje duhovnega bogastva verskih izročil in pričevanja.
Rane kristjanov – Kristusove rane
Sredi vsega tega nas pogosto ponavljajoče znamenje križa lahko spomni, da »Gospod
usmiljenja nikoli ne zapusti svojih bratov, ampak njihove rane sprejme v svoje«.
Papež je dejal: »Ko naredimo znamenje križa, prikličemo Kristusove rane, tiste
rane, ki jih vstajenje ni odstranilo, ampak jih je napolnilo z lučjo. In enako velja
za rane kristjanov, tudi tiste odprte. Ko gre čez njih živa Jezusova navzočnost in
njegova ljubezen, postanejo svetle, postanejo znamenje velikonočne luči v svetu, ki
je ovit v temo.« Frančišek je vse zbrane povabil, naj še naprej hodijo in zaupajo
v pomoč mnogih naših bratov in sester, ki so v hoji za Križanim dali življenje. Ti
so v nebesih že v polnosti združeni, so predhodniki in zavetniki naše vidne skupne
poti na zemlji. »Po njihovi priprošnji prosim Gospoda, da bi kristjani v vaših
deželah lahko delovali v miru in spoštovanju, ko si prizadevajo za rekonstrukcijo
po mnogih uničenjih,« je dejal sveti oče.
Kristus – Zdravnik in Zdravilo
Ob koncu govora je še spomnil, da je v sirskem izročilu Kristus na križu predstavljen
kot dobri Zdravnik in Zdravilo življenja. »Njega prosim, naj popolnoma zaceli
naše rane preteklosti in ozdravi mnoge rane, ki se v današnjem svetu odpirajo zaradi
nasilja in vojn. Dragi bratje, skupaj nadaljujmo romanje sprave in miru, na katerega
nas je usmeril Gospod,« je še dejal.
All the contents on this site are copyrighted ©. |