Patriarh Bartolomej na konferenci v Maroku o veri, dialogu in miru

MAROKO (torek, 7. november 2017, RV) – Ekumenski patriarh Bartolomej je govoril na Svetovni politični konferenci, ki je od 3. do 5. novembra potekala v Marrakechu v Maroku. Izpostavil je, da je legitimnost verstev danes odvisna od njihove jasne drže v zvezi z zaščito svobode in človeškega dostojanstva, ki sta temeljni načeli vzpostavitve miru. »Noben izziv, osebni ali mednarodni, ne bo našel rešitve v osamljenosti in izolaciji. Potrebujemo drug drugega, ker smo bitja odnosov, bitja občestva, in glede na naša obnašanja postanemo resnični akterji miru,« je dejal patriarh.

Opozoril je na nevarnosti verskega fundamentalizma, konfliktov, ki izvirajo iz različnih vrst pripadnosti, in družbenih krivic. Na mednarodnem prizorišču, ki je zaznamovano z globokimi pretresi, ima religija lahko pozitivno vlogo, če je sposobna prevzeti naravo svojega lastnega sporočila. Bartolomej je posvaril pred sporočilom, ki ga hujskaški fundamentalizmi  spreminjajo in zlorabljajo. Religijo se je nedvomno zlorabljalo za politične cilje ali za osebne interese, ki so že po svoji definiciji v njenem nasprotju. Patriarh je poudaril, kako je v takšnem kontekstu pomembno vztrajati na »odločnem dialogu« ter na ta način odgovoriti na današnje konflikte, tako verske kot ostale. »O dialogu se ne moremo pogajati ali razpravljati. Je značilnost človeka, po kateri se vzpostavlja kvaliteta odnosov med osebami,« je zatrdil patriarh Bartolomej. Da bi razumeli, kaj se danes dogaja na svetu, moramo premisliti vlogo religije pri človeštvu. Kar nekateri imenujejo »vrnitev verskega«, po patriarhovih besedah ni drugo kot ponovna obuditev bistvene človeške dimenzije, ki je sicer močno povezana z identiteto, a je vendarle metafizična in duhovna.

Patriarh Bartolomej je navedel tri točke vere, ki so bistvenega pomena za življenje in človeško sobivanje: »Religija je povezana z zaskrbljenostmi človeka. Pomaga nam pripraviti odgovore na eksistencialna vprašanja, povezana z življenjem in njegovim smislom, z resnico in večnostjo.« Prav tako je povezana z identiteto narodov in civilizacij. Je razlog, zakaj se verske tradicije morajo med seboj poznati in tudi spoštovati. To poznavanje je po patriarhovih besedah »nujen pogoj za vsak dialog«. Vera je bila vedno del uresničevanja pomembnih kulturnih dogodkov in človeške civilizacije ter je navsezadnje bistveni dejavnik mirovnega procesa, je še dejal Bartolomej.

Svetovna politična konferenca je tokrat potekala že desetič. Leta 2008 jo je začel Francoski inštitut za mednarodne odnose na pobudo svojega ustanovitelja in predsednika Thierryja de Montbriala. Cilj je spodbuditi sistematično razpravo o organizaciji svetovnega vodenja, ki ustreza stvarnosti 21. stoletja, ter vanjo vključiti strokovnjake in voditelje z najrazličnejših področij. Montbrial je v svojem otvoritvenem govoru v ospredje postavil preteklost in prihodnost kot dve tevtonski plošči: preteklost s svojimi brezštevilnimi črtami in slučajnimi vzponi spomina, z verovanji, ki so ukoreninjena v globini človeštva; ter prihodnost s svojimi izjemnimi spremembami in fantastičnimi tuhtanji o človeku, ki so ga popolnoma spodrinili stroji, ki jih je on sam ustvaril v pričakovanju, da se bo spremenil v Boga. Sedanjost in preteklost: njun konflikt se lahko razreši v najboljše ali v najslabše. Človeštvo ima še vedno možnost, da izbere svojo pot, a pod pogojem, da vedno išče ravnovesje med dvema pobočjema sedanjosti in da nikoli ne pade v skrajnost.