Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 26. nedeljo med letom

Flp 2,1-11
Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občestvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu:
Čeprav je bil namreč v podobi Boga,
se ni ljubosumno oklepal svoje
enakosti z Bogom,
ampak je sam sebe izpraznil tako,
da je prevzel podobo služabnika
in postal podoben ljudem.
Po zunanjosti je bil kakor človek
in je sam sebe ponižal tako,
da je postal pokoren vse do smrti,
in sicer smrti na križu.
Zato ga je Bog povzdignil nad vse
in mu podaril ime,
ki je nad vsakim imenom,
da se v Jezusovem imenu
pripogne vsako koleno
v nebesih, na zemlji in pod zemljo
in da vsak jezik izpove,
da je Jezus Kristus Gospod,
v slavo Boga Očeta.

Mt 21,28-32
»Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je pokesal in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste pokesali, da bi mu verjeli.«

Razlaga cerkvenih očetov
Različni razlagalci različno razlagajo identiteto sinov. Neznani pisec pravi: »Mlajši predstavlja pogane, starejši pa jude.« Sv. Hilarij iz Poitiersa pa misli, da »starejši predstavlja farizeje, oziroma tiste, ki so pod vplivom njihovega nauka, medtem ko mlajši cestninarje in grešnike.« Neznani pisec nadalje pravi, da »nas prilika poučuje, da je bolje izpolniti Božjo pravičnost, ne da bi lažno obljubljali, kot pa obljubiti, potem pa zanikati lastno obljubo.« Sv. Janez Krizostom pa pojasni: »Sin, ki najprej ni hotel delati, a se potem pokesa, izpolni očetovo voljo. Sin, ki pa obljubi, da bo šel, a potem ne gre, je po pravici pograjan. Celo potem, ko so cestninarji in prostitutke verjeli, judovski voditelji še naprej niso verovali in nimajo razloga za izgovor.«

Misli Benedikta XVI.
Današnje bogoslužje nam predstavi evangeljsko priliko o dveh sinovih, ki ju je oče poslal delat v svoj vinograd. Eden je takoj rekel: da, potem pa ni šel. Drugi pa je najprej zavrnil, potem pa se je pokesal in ugodil očetovi želji. S to priliko je Jezus poudaril svojo posebno ljubezen do grešnikov, ki se spreobrnejo ter nas poučil, da je za sprejem daru zveličanja potrebna ponižnost. Tudi sv. Pavel nas danes v odlomku iz pisma Filipljanom spodbuja k ponižnosti. »Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe« (Fil 2,3). To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu, ki je iz ljubezni do nas slekel Božjo slavo, postal človek ter se ponižal vse do smrti na križu (prim. 2,5-8). Glagol, ki je pri tem uporabljen, ekenosen, v grščini dobesedno pomeni »je sam sebe izpraznil«, zelo jasno pokaže na izredno ponižnost ter neskončno ljubezen Jezusa, najponižnejšega Služabnika.