2017-09-10 13:33:00

Papež Frančišek četrti večer pred nunciaturo o imenu, ki nam ga je Jezus dal ob prvem klicu


BOGOTA (nedelja, 10. september 2017, RV) – Četrti večer svojega bivanja na apostolski nunciaturi v Bogoti, potem ko se je vrnil iz Medellina, se je papež Frančišek srečal s posamezniki in skupinami, ki so mu zapeli pesem o Petrovi poklicanosti. O tem je zbranim namenil kratek nagovor.

»Vsakdo od vas, ki je prišel, je slišal Jezusa, ki mu je nekaj rekel. Jezus je povedal vaše ime in da vas hoče na tej poti. Ko so na začetku duhovniki peli to, kar je Jezus rekel Petru, sem pomislil, kako zadovoljen je bil Peter, ko mu je bilo rečeno. Verjamem, da smo vsi mi zadovoljni, ko nam Jezus pravi: 'Hočem te za ta kraj; da počneš to in to; za to pot; hočem, da postaneš redovna sestra; da se poročiš in ustvariš ognjišče; da postaneš duhovnik… Na misel mi prihaja, da si je Peter mislil, ko je slišal Jezusa reči: 'Dobro, ti si skala', s tem mu je dal ime, 'To mi je rekel sedaj, ko me pozna, rekel mi je, da sem Peter'. Peter pa je tudi pomislil, da ima to ime različne melodije, različno melodičnost. Kakor ima različno melodičnost pesem, ki ste jo zapeli. S tem je Petru zrasel pogum, toda po petnajstih minutah mu je Jezus že rekel nasprotno: 'Pojdi od mene satan.' Da, pogrešil je.

Zatem mislim tudi na tiste trenutke, ko se je Peter spominjal tistega, kar mu je Jezus rekel ponoči tisti četrtek, ko je tako gotov vase rekel: 'Tega ne poznam.' Kaj si je mislil o tem, kar je rekel in kako se je spominjal tega, kar mu je rekel Jezus, ko ga je videl prihajajoč iz ječe. Ko ga je pogledal, se je (Peter) začel jokati. … Kaj je storil Peter tisti četrtek ponoči jokajoč? Se je od sramu skril ali pa je šel do Jezusove matere prosit nasveta, ne vemo. In potem je bil tam ves prestrašen zaklenjen. Ko ga je Jezus zatem trikrat vprašal, če ga ljubi, se je spomnil in si je rekel: 'Nič več ne razumem.' To je drugačna melodija njegovega istega imena.

Hočem, da se vsak spominja prvega klica, ko nam je Jezus izgovoril ime. Prvi klic, prva ljubezen. Prelijte jo v različne melodije življenja. Tja kamor nas vodi življenje, v tiste določene trenutke, v polne trenutke, zgrešene trenutke, grešne trenutke, temne trenutke, v trenutke, ko bi radi prekinili z vsem in začeli z drugo stvarjo. Ne da bi izgubili ime. Jezus je vsakemu dal ime in ga poslal na pot, pot posvečenja; življenja v družini, v posvečeno družino. Torej na pot posvečeno Njemu in bratom v Njegovem imenu. Torej vsakič se je potrebno vrniti ter preliti to ime v različne situacije, ki jih naj bi živeli.

Ko nas Jezus kliče in nam da ime, nam ne da zavarovanje življenja. To moramo mi braniti s ponižnostjo, molitvijo in tako da izprosimo za to miloščino od Gospoda. Daj mi moč Gospod, tako, da bomo lahko nadaljevali, vsakdo tam, kamor je bil poklican.

Toda s tem imenom nima še nihče zavarovano vztrajanje. Za to je potrebno prositi. In On nam ga da, saj nas zelo ljubi. On hoče, da ostanemo, a potrebno je prosjačiti. Ne pozabite tega, če hočete zmagovati v življenju, kakršnega Jezus hoče, morate prosjačiti, saj je berač protagonist zgodovine, protagonist zgodovine zveličanja je Berač, to je to, kar vsak od nas nosi v sebi. Hvala za to in za to pričevanje, s katerim nadaljujte in bo obrodilo sadove. Hvala.«

Po aplavzu je papež Frančišek povabil: »Sedaj vsi skupaj prosimo Devico za vsakega od nas, da kot Mati skrbi za ime, ki ga je Jezus dal vsakemu od nas. Tako bomo bolj povezani.








All the contents on this site are copyrighted ©.