Jutri bomo tretjič obhajali Svetovni dan molitve za skrb stvarstva

VATIKAN (četrtek, 1. september 2017, RV) – Jutri bomo obhajali Svetovni dan molitve za skrb stvarstva. V katoliški Cerkvi bo potekal tretjič, saj ga je 6. avgusta 2015 s posebnim pismom, uvedel papež Frančišek.

Svetovni dan molitve za skrb stvarstva uvedel papež Frančišek leta 2015
V njem je med drugim zapisal: »Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k "ekološki spreobrnitvi, ki omogoči, da vse posledice srečanja z Jezusom privrejo na dan v odnosih s svetom, ki jih obdaja" (Laudato si 217). Letni Svetovni dan molitve za skrb stvarstva bo tako za posameznike kot za skupnosti dragocena priložnost za obnovitev osebne privolitve vsakemu lastni poklicanosti varuha stvarstva, za dviganje zahvale Bogu za čudovito Božje delo, ki ga je on zaupal naši skrbi. Prav tako bo mogoče prositi za pomoč pri varovanju stvarstva in za usmiljenje za grehe, ki smo jih storili proti svetu, v katerem živimo. Obhajanje dneva na isti datum skupaj s pravoslavno Cerkvijo bo ugodna priložnost pričevanja za vedno večjo občestvenost s pravoslavnimi brati. Živimo v času, v katerem se vsi kristjani soočamo z istimi pomembnimi izzivi, na katere pa moramo, če želimo biti bolj verodostojni in učinkoviti, dati skupne odgovore.«

Na prvo obhajanje Svetovnega dneva molitve za skrb stvarstva je papež Frančišek spomnil tudi ob koncu sredine splošne avdience 26. avgusta 2015. Povabil je k sodelovanju pri raznih pobudah molitve in premišljevanja, ki jih po vsem svetu organizirajo lokalne cerkvene stvarnosti. Ta dan bo tako postal močan trenutek in bo pripomogel tudi k prevzemu doslednega življenjskega stila. Sveti oče se je udeležil besednega bogoslužja, ki je ob prvem Svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva potekalo v baziliki sv. Petra.

Poslanica 2016: Uporabimo usmiljenje do našega skupnega doma
Lani pa je papež Frančišek ob tej priložnosti objavil poslanico z naslovom Uporabimo usmiljenje do našega skupnega doma. V njej je zapisal: »Kristjani in nekristjani, verniki in ljudje dobre volje, moramo biti enotni v izražanju usmiljenja do našega skupnega doma, zemlje, in v polnosti ceniti svet, v katerem živimo, kot kraj medsebojne podelitve in občestva ... S to poslanico želim ponovno vzpostaviti dialog z vsako osebo, ki živi na tem planetu, glede trpljenja, ki prizadeva reveže in pustošenja okolja. Bog nam je dal v dar bujen vrt, a ga spreminjamo v širno onesnaženo področje razvalin, puščave in smeti. (Laudato si, 161). Ne smemo privoliti ali pa biti ravnodušni ob izginjanju biološke raznovrstnosti in ob uničevanju ekosistemov, ki jih pogosto povzroča naše neodgovorno in sebično ravnanje. "Zaradi nas na tisoče vrst ne bo moglo s svojim obstojem slaviti Boga, niti nam posredovati svojega sporočila. Te pravice nimamo". (ibid. 33)«

»Kakor je razvidno iz celostne ekologije, so človeška bitja globoko povezana drug z drugim ter s stvarstvom v njegovi celovitosti. Ko grdo ravnamo z naravo, grdo ravnamo tudi s človeškimi bitji. Istočasno pa ima vsaka stvaritev njej lastno vrednost, ki mora biti spoštovana. Prisluhnimo torej "tako kriku zemlje kot kriku revežev" (ibid., 49) in skušajmo pozorno razumeti, kako zagotoviti primeren in hiter odgovor ... Zavzemimo se narediti konkretne korake na poti ekološke spreobrnitve, ki zahteva, da jasno zavzamemo stališče glede naše odgovornosti do nas samih, bližnjih, stvarstva in do Stvarnika (prim. ibid. 10; 229).«

Ob koncu lanske poslanice za Svetovni dan molitve za skrb stvarstva pa je sveti oče poudaril, da ne glede na naše grehe in na strašljive izzive, ki so pred nami, ne smemo nikoli izgubiti upanja: »"Stvarnik nas ne zapušča, v svojem načrtu ljubezni, ne dviga rok nad nami in se ne kesa nad tem, da nas je ustvaril… saj se je dokončno združil z našo zemljo. Njegova ljubezen pa nas vodi, da bi še naprej najdevali nove poti" (ibid., 13; 245).
Še posebej 1. septembra in potem vse leto molimo:
O Bog revežev,
pomagaj nam, da bomo na tej zemlji
odkupili zapuščene in pozabljene,
ki so v tvojih očeh veliko vredni …
O Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
da bomo orodje tvoje ljubezni do vseh stvari na zemlji« (ibid., 246).
O Bog usmiljenja, podeli nam, da bomo prejeli tvoje odpuščanje
in bomo posredovali tvoje usmiljenje v ves naš skupni dom.
Laudato si.
Amen.«