Papež med opoldanskim nagovorom: Smo živi kamni Jezusove ljubezni. Imamo svoje mesto v Cerkvi

VATIKAN (nedelja, 27. avgust 2017, RV) – Papež Frančišek je med današnjim opoldanskim nagovorom dejal, da smo vsi mi živi kamni Jezusove ljubezni in da Jezus tudi danes želi z nami graditi svojo Cerkev.

Pa vi? Kaj pravite?
Evangelij današnje nedelje (Mt 16,13-20) nam približa ključni del na Jezusovi poti z učenci: trenutek, ko želi preveriti, na kateri točki je njihova vera vanj. Najprej želi vedeti, kaj o njem mislijo ljudje. In ljudje mislijo, da je Jezus prerok, kar je sicer res, a ne obsega središča njegove osebe in njegovega poslanstva. Zatem učencem zastavi vprašanje, ki mu je najbolj pri srcu: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« S tem »pa« apostole povsem loči od množice, kakor da bi rekel: pa vi, ki ste z mano vsak dan in me od blizu poznate, kaj ste najbolj doumeli? Učitelj od svojih pričakuje odgovor, ki je visok in drugačen glede na javno mnenje. In dejansko ravno takšen odgovor pride iz srca Simona Petra: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Simon Peter zasliši na svojih ustnicah »besede, ki so večje od njega«, besede, ki ne prihajajo iz njegovih naravnih spodobnosti, ampak jih je »navdihnil nebeški Oče«, ki prvemu od dvanajsterih razkrije resnično Jezusovo identiteto: on je Mesija, Sin, ki ga je Bog poslal, da bi rešil človeštvo. Iz tega odgovora Jezus razume, da zahvaljujoč veri, ki je dana od Očeta, obstaja trden temelj, na katerem lahko zgradi svojo skupnost, svojo Cerkev. In zato pravi Simonu: »Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.«

Vsi mi smo živi kamni Jezusove ljubezni
Sveti oče je izpostavil, da Jezus tudi danes želi z nami še naprej graditi svojo Cerkev, to hišo s trdnim temeljem, kjer pa ne manjka razpok. Neprestano potrebuje popravila kakor v času Frančiška Asiškega. Mi se zagotovo ne čutimo kakor skale, ampak samo kot mali kamni. Pa vendar, noben majhen kamen ni nekoristen. Nasprotno, najmanjši kamen v Jezusovih rokah postane dragocen, kajti on ga pobere, ga gleda z veliko nežnostjo, ga obdela s svojim Duhom in ga postavi na pravo mesto, ki mu ga je od vedno namenil in kjer je lahko najbolj koristen znotraj zgradbe. »Vsi mi, še tako majhni, smo postali 'živi kamni' njegove ljubezni. Tako smo dobili mesto in poslanstvo v Cerkvi, ki je skupnost življenja, sestavljenega iz mnogih kamnov, vseh med seboj različnih, ki pa oblikujejo eno samo zgradbo v znamenju bratstva in občestva,« je izpostavil papež.

Vidno središče občestva je v Petru
Današnji evangelij nas spominja, da je Jezus za svojo Cerkev hotel »vidno središče občestva v Petru« in v tistih, ki bi mu naj sledili v isti odgovornosti primata. Ti so bili od vsega začetka poistoveteni s škofom v Rimu, v mestu, kjer sta Peter in Pavel pričevala s krvjo.

Da bi v polnosti uresničili enost in občestvo
Izročimo se Mariji, Kraljici apostolov, Materi Cerkve. Ona je bila v sobi zadnje večerje zraven Petra, ko je Sveti Duh prišel nad apostole in jih spodbudil, da so šli ven in vsem oznanjali, da je Jezus Gospod. »Danes naj nas naša Mati podpira in nas spremlja s svojimi priprošnjami, da bi v polnosti uresničili tisto enost in tisto občestvo, za katera so Kristus in apostoli molili in dali svoje življenje,« je dejal papež ob koncu nagovora, zatem pa z zbranimi na Trgu svetega Petra molil Angelovo češčenje.

Molitev za Bangladeš, Nepal in Indijo
Po molitvi Angelovo češčenje je sveti oče spomnil na velike poplave, ki so prejšnje dni prizadele Bangladeš, Nepal in Indijo. Izrazil je svojo bližino tamkajšnjim prebivalcem ter zagotovil molitev za žrtve in vse, ki trpijo zaradi te naravne nesreče.

Opozoril pa je tudi na preganjanja muslimanske etnične skupine Rohingja in jim zagotovil svojo bližino. »Vsi mi pa prosimo Gospoda, da jih reši ter spodbudi moške in ženske dobre volje, naj jim pomagajo ter jim zagotovijo pravice. Molimo za brate in sestre Rohingja,« je še dejal papež.