Taizé: Dvanajsta obletnica smrti brata Rogerja

TAIZÉ (četrtek, 17. avgust 2017, RV) – Včeraj, 16. avgusta, je minilo dvanajst let od smrti Rogerja Schutza, ustanovitelja ekumenske skupnosti bratov iz Taizéja. Brat Roger, ki je bil leta 2005 umorjen med večerno molitvijo, v navzočnosti preko 2500 mladih, je svoje življenje posvetil spravi med kristjani, zlasti srečanju med protestanti in katoličani. Sintezo njegove dediščine najdemo v njegovih besedah: »Svojo pravo krščansko identiteto sem našel, ko sem sam v sebi spravil vero svojega izvora s skrivnostjo katoliške vere, ne da bi prekinil občestvo s komerkoli.«

Skupnost v burgundski vasici Taizé sta vse od začetka zaznamovali molitev in sprejemanje. Ko se je začela druga svetovna vojna, se je brat Roger namreč čutil poklicanega pomagati osebam v stiski. In to je lahko storil ravno v Taizéju. Tam se je začela duhovna pot, kateri se je v sledečih desetletjih pridruževalo vedno več članov. Danes jih je okoli sto, prihajajo iz tridesetih držav in pripadajo različnim krščanskim veroizpovedim. Taizé pa privlači tudi na tisoče mladih. Le-te je brat Roger zelo rad srečeval in jih poslušal, kakor pričuje brat Charles Eugène:

Mir, sprava in občestvo – prisluhniti mladim
»Mislim, da so bile najmočnejše besede njegovega življenja morda 'sprava', 'mir' in 'občestvo'. Njegovo temeljno sporočilo je: če je Bog ljubezen, bi morali kristjani – morajo – biti pričevalci občestva in sprave ter ne ločitve.« K temu je v svojem življenju nenehno pozival brat Roger. Po njegovem mnenju je bilo bistvenega pomena prisluhniti mladim in omogočiti, da bi bil njihov glas slišan tako v Cerkvi kakor v družbi. V obdobju, ko je bil sam mladostnik, se novih generacij namreč ni jemalo preveč resno in sam je pogrešal, da bi se lahko bolje izrazil in bi mu kdo prisluhnil. Zato je v starosti rad poslušal mlade ljudi.

Vendar pa je ob tem poudarjal, da naj bratje mladim ne bodo duhovni učitelji, ki bi jim govorili, kako morajo delati, ampak naj bodo predvsem »ljudje poslušanja«. Vsakdo mora potem najti svojo pot, a če mu kdo prisluhne, mu to lahko pomaga. Glede vloge, ki jo ima skupnost iz Taizéja danes, pa brat nazadnje še pravi: »Predvsem vztrajati v naši molitvi; nato sprejemanje, ki je razširjeno tudi na begunce, saj je sedaj pri nas nekaj beguncev in to se nam zdi zelo pomembno.«