75 let od smrti Edith Stein: Na koncu bo ostala samo velika ljubezen

VATIKAN (sreda, 9. avgust 2017, RV) – 9. avgusta mineva 75 let od smrti Edith Stein. Zadnje postaje njenega zemeljskega življenja povzemajo tri imena in trije datumi.

Edith sestri Rosi ob deportaciji iz samostana: »Pridi, greva za naše ljudstvo«
Prvi kraj je koncentracijsko taborišče Amersfoort, datum pa 2. avgust 1942. Tja so Edith in njeno sestro Roso nacisti pripeljali iz samostana v Echtu iz maščevanja, ker so nizozemski škofje obsodili preganjanje Judov. Zadnje besede, ki so jih sosestre slišale iz ust svetnice, so bile namenjene sestri Rosi, ki jo je prestrašena čakala ob samostanskih vratih. Podala ji je roko in rekla: »Pridi, greva za naše ljudstvo.«

Prehodno taborišče Westerbork. Pričevanje Etty Hillesum
Drugi kraj je prehodno taborišče Westerbork, kamor so sestri Stein prepeljali v noči s 3. na 4. avgust. Etty Hillesum, ki je tam pomagala tistim, ki so prihajali, ga je opisala z naslednjimi besedami: »V Westerborku je velika gneča, skoraj kakor okrog zadnje razbitine ladje, katere se oklepajo premnogi brodolomci, do te točke, da potonejo. Včasih se zdi, da bi bilo bolj preprosto, da bi jih končno odpeljali, kot pa da moramo vedno znova spremljati strahove in obupavanje na tisoče mož, žena, otrok, invalidov, prizadetih, novorojenčkov, bolnih, ostarelih, ki v skoraj neprekinjeni procesiji hodijo mimo naših rok, ki jim želijo pomagati.« Na drugem mestu nadaljuje: »Nekdo mi je pripovedoval, da je videl skupino redovnic, ki so v polmraku počasi hodile med dvema temnima barakama in molile rožni venec, nemoteno, kakor bi bile v samostanu... Srečala sem tudi dve redovnici iz ortodoksne judovske družine iz Breslaua, ki je bila zelo bogata in izobražena. Na redovni obleki sta imeli našito rumeno zvezdo.« 

Auschwitz. Številka 44074
Tretji kraj pa je Auschwitz: številka 44074. Imamo kratko in birokratsko uradno sporočilo: »9. avgusta 1942 je na Poljskem umrla Steinova, Edith Teresia Hedwig, rojena 12. oktobra 1891 v Breslauu, bivajoča v Echtu.«

Pričevanja očividcev o zadnjih dneh življenja Edith Stein
Vrtnar samostana v Echtu, prijatelj novinar in mlad nekdanji deportiranec so se približali Edith Stein v teh zadnjih trenutkih življenja. Tako so lahko pristopili kot očividci med procesi, ki so odprli pot proti beatifikaciji ter globlje raziskovali življenje in pričevanje fenomenologinje, ki je postala karmeličanka, v pričakovanju gotove smrti.

Van Kempen: ni želela, da bi ji pomagal, da bi bila osvobojena
Njihove besede nam jo tako pomagajo neposredno razumeti. Novinar Van Kempen, ki je z njo govoril v taborišču nekaj dni pred smrtjo, je zapisal, da je »bila duhovno velika in močna žena. Govorila je s ponižno gotovostjo, tako, da je bil vsak, ki jo je poslušal, ganjen. Pogovor z njo (...) je bil kakor potovanje v drug svet. V tistih trenutkih Westerbork ni več obstajal... Rekla mi je: "Nikoli ne bi verjela, da so ljudje lahko takšni in ... da bi morali moje bratje tako trpeti!" Ko ni bilo več dvoma, da jo bodo prepeljali drugam, sem jo vprašal, če ji lahko pomagam (da bi bila osvobojena); ponovno se mi je nasmehnila in me prosila, da ne. Zakaj bi zanjo in za njeno skupino naredili izjemo? Ne bi bilo pravično, da bi se okoristila zaradi dejstva, da je krščena! Prepričana je bila, da bi bilo njeno življenje uničeno, če ne bi mogla biti soudeležena pri usodi drugih.«

Sotaboriščnik: pogumna, brez strahu
Eden izmed preživelih sotaboriščnikov je opisal drugega izmed posebnih vidikov Edith Stein. »Bila je zelo pogumna: svoje odgovore je dajala na isti način, kakršna je bila tudi sama. Ko je gestapo preklinjal, se ni odzivala, ostajala je takšna, kakršna je bila. Popolnoma nič se ni bala.«

Ostala bo samo velika ljubezen. Kako bi moglo biti drugače?
Wielek, nizozemski funkcionar, pa se je spominjal pogovora, v katerem je Edith Stein ponižno in z gotovostjo rekla: »Svet je sestavljen iz nasprotij... Vendar pa konec ne bo sestavljen iz teh nasprotij. Ostala bo samo velika ljubezen. Kako bi moglo biti drugače?«