Papež: Med stisko prisluhnimo Gospodovemu glasu v srcu: »Ne boj se! Pojdi naprej! Jaz sem s teboj!«

TRG SV. PETRA (nedelja, 25. junij 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem evangeliju (prim. Mt 10,26-33) Gospod Jezus potem, ko je poklical in poslal v misijone svoje učence, jih poučuje in pripravlja, kako se soočiti s preizkušnjami in preganjanji, na katere bodo morali naleteti. Iti v misijone, ni turizem in Jezus svari svoje. Naleteli boste na preganjanje.«

S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 12. nedeljo med letom.

Takole jih spodbuja: »Ne bojte se ljudi, kajti nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo… Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu… Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti« (vv. 26-28). Teh, ki lahko ubijejo telo, ne morejo pa duše, se ne bojte. To, da jih Jezus pošlje v misijone, učencem še ne zagotavlja uspeh, kakor jih tudi ne varuje pred polomom in trpljenjem. Računati morajo bodisi na zavrnitev, bodisi na preganjanje. To malo prestraši, a je resnica.

Učenec je poklican oblikovati svoje življenje po Kristusu, ki so ga ljudje preganjali. Poznal je zavrnitev, zapuščenost in smrt na križu. Ni krščanskega misijona v znamenju mirnosti, ni krščanskega misijona v znamenju mirnosti, saj so težave in preganjanja del evangelizatorskega dela, mi pa smo poklicani, da v njih najdemo priložnost za preverbo pristnosti naše vere in našega odnosa z Jezusom. Te težave moramo imeti za možnost, da smo še bolj misijonarji in da rastemo v tistem zaupanju do Boga, našega Očeta, ki ne zapusti svojih otrok med hudo uro. V težavah med krščanskim pričevanjem v svetu nismo nikoli pozabljeni, saj nam vedno pomaga Očetova nagla spodbuda. Zato Jezus v današnjem evangeliju trikrat pomiri učence, ko jim reče: »Ne bojte se! Ne bojte se!«

Tudi danes, bratje in sestre, obstaja preganjanje kristjanov. Molimo za naše brate in sestre, ki so preganjani in hvalimo Boga, da kljub temu pogumno in v zvestobi nadaljujejo s pričevanjem svoje vere. Njihov zgled naj nam pomaga, da se ne bomo obotavljali zavzeti stališče v prid Kristusu in tako vsak dan pogumno pričevali zanj, četudi na videz mirnih okoljih. Saj je ena oblika preizkušnje tudi odsotnost sovraštva in preganjanj. Ob tem, da nas Gospod pošilja kot 'ovce med volkove', nas danes tudi pošilja kot stražnike ljudstvu, ki ne želi, da ga zbudimo iz posvetne otrplosti, ki prezira besede resnice evangelija in si ustvarja minljive resnice. Če gremo tja, izgovarjamo za njih nadležne besede evangelija, nas ne bodo lepo gledali.

 V vsem tem pa nam Gospod še naprej govori, kakor je rekel učencem takrat: »Ne bojte se!« Ne pozabite te besede, vedno ko imamo kakšno stisko, preganjanje, nekaj zaradi česa trpimo, prisluhnimo Gospodovemu glasu v srcu: »Ne bojte se! Ne boj se! Pojdi naprej! Jaz sem s teboj!« Ne bojte se tistega, ki se vam posmehuje ali slabo z vami ravna. Prav tako se ne bojte tistega, ki vas prezira ali pa se vam 'odprto' nasmehne, za hrbtom pa je proti evangeliju. Jezus nas ne pušča samih, saj smo zanj dragoceni.

Devica Marija, zgled ponižne in pogumne pripadnosti Božji Besedi, naj nam pomaga razumeti, da v pričevanju vere ne štejejo uspehi, temveč zvestoba Kristusu, in priznati v kateri koli okoliščini, tudi v najbolj problematični, neprecenljiv dar, da smo njegovi učenci – misijonarji.

Po molitvi in blagoslovu
Dragi bratje in sestre. Svojo bližino izražam prebivalcem kitajske vasi Xinmo, ki jo je včeraj prizadel plaz, sprožen zaradi silnega deževja. Molim za umrle ter za ranjene ter za tiste, ki so izgubili domove. Naj Bog tolaži družine in podpira reševalce, sem jim zelo blizu.

Danes bo v Vilni v Litvi razglašen za blaženega škof Teofil Matulionis, ubit iz sovraštva do vere 1962, ko je imel že skoraj 90 let. Zahvalimo se Bogu za pričevanje tega hrabrega branitelja Cerkve in človekovega dostojanstva. Pozdravimo z aplavzom njega in ves litovski narod.

Pozdravljam vse vas, rimljani in romarji! Še posebej pozdravljam višjega nadškofa, škofe, duhovnike in vernike grško katoliške ukrajinske Cerkve, kakor tudi romarje iz Belorusije, ki se spominjajo 150 – letnice kanonizacije sv. Jozafata. Duhovno se vam pridružujem pri božanski liturgiji, ki jo boste kmalu obhajali v baziliki sv. Petra in prosim od Gospoda za vsakega od vas pogum krščanskega pričevanja ter dar miru za ljubljeno ukrajinsko domovino.