Apostolski nuncij vodil slovesnost ob 300-letnici kronanja podobe Svetogorske Matere Božje

SVETA GORA (nedelja, 25. junij 2017, RV) – Apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz je danes popoldne na Sveti Gori vodil slovesnost ob 300-letnici kronanja podobe Svetogorske Matere Božje. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak je pri krizmeni maši povabil na praznovanje 300 letnice kronanja Svetogorske Kraljice vse duhovnike in vse vernike. Gre za častitljiv jubilej, saj je bila podoba svetogorske Matere Božje kronana druga izven italijanski dežel.

Uvod

Pridiga

Ekscelence, koprski škof,
dragi patri frančiškani, varuhi svetišča,
spoštovani duhovniki, redovniki, redovnice,
ragi romarji.
Kot predstavnik papeža Frančiška v Sloveniji sem počaščen, da lahko vodim slovesnost 300-letnice kronanja Svetogorske Matere Božje. Zahvaljujoč vabilu lahko ta sveti kraj spoznam tudi od blizu in skupaj z vami častim Odrešenikovo Mati in našo Mati. Beseda mati v nas vzbuja občutja ljubezni, hvaležnosti, žrtve in zaupanja. Zaradi tega razloga so romarji sposobni prehoditi tudi na stotine kilometrov, da bi se pravočasno udeležili kakšnega praznika Matere lepe ljubezni, kot jo tudi radi kličemo. Obstaja pa tudi poseben razlog, ki me skorajda obvezuje, da sem danes tukaj. Papež Klemen XI. je leta 1717 odobril kronanje podobe svetogorske Marije. To je bilo drugo kronanje Marijine podobe izven Italije po kronanju Marijine podobe v Trsatu. Po tem je dovolil kronanje podobe Črne Marije z Jasne Gore v mestu Čestohova na Poljskem. Kronanje vaše Marije je potekalo 6. junija, kronanje Marije z Jasne Gore, pa 8. septembra istega leta, leta 1717. Vaša Marija je torej starejša sestra Črne Marije iz Čestohove. Ob čaščenju Svetogorske Matere Božje, kot Poljak, danes čutim bližino teh dveh Mater in z veliko hvaležnostjo Bogu, vodim to zgodovinsko slovesnost. Počutim se tako, da bi kar spontano zapel kakšno romarsko pesem, ki se jo po navadi poje tekom Marijinih romanj na Poljskem. Besedilo prevedeno v slovenščino se bolj ali manj glasi tako: »Hodimo proti tvoji kapeli, ki se razodeva na obali sredi viharja, v deževnem in slabem vremenu. Daj, da kapelo dosežemo in nikoli ne zgrešimo poti, Marija, Marija o Marija razsvetli nas." (Do twej dazym kaplicy...) Tudi vi imate zagotovo toliko pesmi, ki izražajo isto zaupanje v Marijo, varno vodnico k svojemu sinu Jezusu, zvezdo, ki razsvetljuje našo vedno bolj ne sigurno pot sredi invazije ateizma, liberalizma, relativizma, hedonizma-potrošništva.

Ob praznovanju obletnice kronanja Svetogorske Matere Božje se moramo vprašati, če je naš koncept Marije kot kraljice pravilen. Božjo Mati, ki je v nebesih kronana za kraljico neba in zemlje, imenujemo tudi kraljica angelov, apostolov, kraljica vseh svetnikov, in tako naprej. Ne da se je primerjati s kraljicami, ki vladajo nekaterim narodom, kot kraljica Elizabeta z Anglije ali lepotne kraljice, ki jih okronajo po zmagi na lepotnem tekmovanju. Papež Pij XII. je leta 1954 z okrožnico »Ad coeli Reginam« želel razjasniti, da je v polnem in absolutnem pomenu samo en Kralj, Jezus Kristus, Bog-človek in Marija je na podoben način deležna Sinovega kraljevega dostojanstva. Kraljeva oblast Marije se ne omejuje zgolj na to, da je kraljica določene države, ljudstva, naroda… ne poseduje sodne oblasti ne nad Slovenijo, ne nad Poljsko ali nad Portugalsko. Ker je deležna kraljeve Kristusove oblasti, je žarek njene avtoritete neskončen, univerzalen in večen. Marija je predvsem kraljica našega srca, naše pripravljenosti do služenja, naše ubogljivosti Bogu, kot je ona sama dala zgled rekoč Zgodi se tvoja volja. 

Marija je naša kraljica in zaman so bili poskusi oblastnikov tega sveta, da bi jo oddaljili od nas, da bi njeno fizično podobo ločili od nas. To zelo dobro opisuje spoštovani Ciril Metod Cej v svoji knjigi »Tebi milostna, svetogorska kraljica«. Iz večih dokumentov je razvidno, kako je Marija želela biti prisotna na Sveti Gori in to ne zaradi volje klera ali regijskih guvernerjev, ampak tako, da je izbrala preprosto pastirico Uršulo Ferligoj iz Grgarja, kateri je leta 1539 naročila »reci ljudstvu naj mi tukaj zgradi cerkev«. Po nekaj obotavljanja so se cerkveni predstojniki in plemiči regije odločili, da bodo poslušali Marijin glas in na Sveti Gori so zgradili cerkev na tistem mestu, kjer je v preteklosti, v XIV. stoletju že stala cerkvica, ki pa je bila s strani Turkov uničena. Leta 1544 je za posvetitev cerkve oglejski patriarh, Marino Grimani, podaril Marijino podobo, ki jo je naslikal slikar Jakob Palma Starejši. Svetogorska Mati Božja je z veliko ljubeznijo oskrbovala ljudstvo, vendar vsi niso bili zadovoljni z njeno prisotnostjo na tej gori. Tako je leta 1786 cesar Jožef II. cerkev in samostan prodal na dražbi, patri frančiškani pa so se preselili v Gorico. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev porušena. Sedanja cerkev v neo-baročnem stilu je bila zgrajena med leti 1924 in 1938; s svojim velikim zvonikom gospoduje dolini reke Soče. Baziliko Marijinega vnebovzetja varujejo patri frančiškani in priteguje na tisoče romarjev iz Slovenije, Italije in iz mnogih drugih držav. Dejstvo, da Marija nosi krone, ki jih je podaril papež, zagotovo povečuje pomembnost in zaupanje vernikov v pristnost Marijine volje, ki je želela biti tukaj z vami. Koliko dobrega, koliko milosti, koliko tolažbe je med vojnami, med preganjanji in po drugi svetovni vojni prinesla Svetogorska kraljica vsem, ki so jo prosili pomoči. Razni božji in Marijini sovražniki so poskušali romarjem vzeti pogum, da bi prihajali na Sveto Goro, vendar nas niso uspeli ločiti od Matere.

Glede na to, da je vaša zgodovina po drugi svetovni vojni in izkušnja življenja pod komunističnim režimom podobna Poljski zgodovini, vam bom povedal epizodo poskusa, kako so poskušali preprečiti pobožnost do Marije z Jasne Gore. Leta 1966 je Poljska praznovala tisoč let svojega krsta, ki je Poljski dal katoliško krščansko vero in državo umestil v okvir krščanske evropske civilizacije. Da bi narod pripravili na ta milenium krščanske vere, so se poljski škofje med drugim odločili, da podoba Črne Marije obišče vse Poljske župnije. Romanje se je nadaljevalo tudi po letu 1966. Komunistična vlada, ki je bila v tistem času v velikih ekonomskih in socialnih težavah, se je bala, da bi dnevno zbiranje okrog kraljice Poljske, ustvarilo klimo upora. Neki strankarski ideolog, ki ni imel veliko domišljije je vladi svetoval, naj prepove Marijina romanja. Ker je bilo to nemogoče, je nekega dne posebna državna policija ustavila avtomobil, ki je prevažal podobo in na silo so jo odnesli ter jo dobesedno postavili v policijsko vojašnico, kot v zapor. To pa romanja ni ustavilo. Škofje so se odločili, da glede na to, da ne morejo več nositi slike, bodo odslej od ene do druge župnije nosili okvir skupaj z veliko velikonočno svečo, da bi dokazali, da Marija nosi Kristusovo luč. V tistem času sem bil kaplan na neki župniji in sem bil priča romanju z okvirjem Marijine podobe. Z namenom, da bi pozdravil ta okvir, je k nam prišel kardinal Karol Wojtyla, krakovski nadškof. Pobožnost do Marije se na ta način ni zmanjšala, temveč se je povečala. Čez nekaj časa so komunisti doumeli, da se vere, duha in pobožnosti ne da zapreti v zapor, saj vse to sestavlja človekovo intimno življenje.

Mislim, da bi nekateri božji in Marijini sovražniki tudi danes želeli »aretirati« Marijo, ampak Ona se z dušo in s telesom nahaja v nebesih in dvomim, da bi lahko vstopili v nebesa, ki so rezervirani za božje in Marijine prijatelje. Koliko tiranov je želelo iz našega življenja vzeti Boga in božjo Mati: rimski cesarji, francoska revolucija, cesar Franc II., Hitler, Stalin in tako naprej, vendar jim to ni uspelo, saj sta Bog in Marija kralj in kraljica naših src, naše duše, našega upanja. Kdor zaupa svoje življenje Mariji, kot je to storil sveti papež Janez Pavel II. s svojim škofovskim geslom »Totus Tuus« (»Ves tvoj«), se ne more bati, da bi v svojem življenju izgubil smer in upanje v prihodnji svet. Ne pustite torej, da bi vam ljudje, ki hočejo osmešiti vašo pobožnost do Marije vzeli pogum rekoč, da častimo Marijo, pozabljamo pa na Kristusa. Ne, vzklik Per Mariam ad Jesum (po Mariji k Jezusu) je vedno veljaven, Ona je Kristusova Mati, Ona je Mati svojega mističnega Telesa, ki je Cerkev, zato je Mati Cerkve. Ko je papež Pavel VI. želel obiskati Poljsko ob mileniumu leta 1966, so nekateri zlobni teologi ob komentiranju velike marijanske pobožnosti Poljakov dejali, da papež želi priti na Poljsko zato, da bi pogledal, če je v tabernaklju hostija, Kristusovo telo ali Marijina podoba. Vsi vemo, da je v tabernaklju tudi Marija, saj je Kristus svoje telo prejel po njej.

Vesel sem, da sem lahko tukaj z vami in da se lahko Mariji zahvalim, da mi je pomagala teh petdeset let živeti kot duhovnik. Mojo marijansko pobožnost je zagotovo okrepil njen veliki sin kardinal Karol Wojtyla, ki me je 19. marca 1967 posvetil v duhovnika. Pod Marijinim varstvom sem odraščal v svoji domači župniji, katere zavetnica je blažena Karmelska Mati božja, Marija svetega škapulirja. Vedno sem čutil čuteč pogled Marije z Jasne Gore. In priznati moram, da če kdaj nisem bil dovolj vnet v pobožnosti do Marije, so se stvari v mojem življenju zapletle. Da bi se vrnil nazaj k pravi pobožnosti in čaščenju božje Matere, Matere lepe ljubezni, tako kot se mora, sem se naučil moliti rožni venec seveda v poljščini, nato v latinščini, italijanščini, nemščini, madžarščini, francoščini, portugalščini, kitajščini in v slovenščini.

Prosim vas, da danes pred vašo Svetogorsko Materjo Božjo zmolite kakšno molitev tudi zame, da bom lahko še naprej opravljal svoje duhovniško delo tudi v dobro slovenske Cerkve.

V današnjem evangeliju smo slišali Jezusa, ki pravi: »Ne bojte se ljudi.« To je vabilo k odprtemu izpovedovanju svoje vere, k temu, da ne skrivamo svoje krščanske identitete ter da bi živeli v skladu z Gospodovimi zapovedmi. Jezus nato še pravi: »Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« Majhne pastirice Urške ni bilo strah pred cerkvenimi in civilnimi avtoritetami povedati, da je prejela Marijino sporočilo. Prosimo jo milosti, da bomo pogumne priče sporočila ljubezni in miru, ki ga je Jezus prinesel iz nebes z besedami pesmi »Marija Nebeška kraljica«: »Ko v srcu zbude se viharji, pomagaj nam Mati takrat. Nam Jezusa v srcu obvaruj, da z nami bo božji naš brat.« Amen.

Celoten posnetek

6. junija letos je namreč minilo 300 let, odkar je pičenski škof Jurij Frančišek Ksaver de Marotti z dovoljenjem iz Vatikana kronal milostno podobo Svetogorske Matere Božje. To je bila šele druga, ki je dosegla čast kronanja zunaj italijanskih dežel. Prva je bila kronana Marijina podoba na Trsatu leta 1715, tretja pa v septembru leta 1717 v Čenstohovi. Marija s Svete Gore, kjer se je prikazala skoraj pred 500 leti, je naročila postaviti svetišče, da bi molili in prek nje se je zgodilo mnogo čudežev. Kraljica Svetogorska povezuje Italijane, Furlane, Slovence in je pomembna za spravo narodov.

Upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih je zapisal, da so romarji »s češčenjem milostne podobe, z molitvami, spokornimi in dobrodelnimi dejanji in številnimi pesmimi vnaprej okronali za kraljico. Hoteli so reči: Ti bodi naša Kraljica, bodi z nami, spremljaj, varuj nas in brani. Ravnali se bomo po tvojem zgledu.«