Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Rojstvo Janeza Krstnika – dnevna maša

Iz 49,1-6
Poslušajte me, otoki,
prisluhnite ljudstva iz daljave!
Napravil je moja usta kakor oster meč,
zakril me je s senco svoje roke,
naredil me je za gladko puščico,
me skril v svojem tulcu.
Rekel mi je: »Ti si moj služabnik,
Izrael, ki se bom v tebi poveličal.«
Jaz pa sem rekel: »Zaman sem se trudil,
za nič in v prazno sem potratil svojo moč.«
In vendar je moja pravica pri Gospodu,
in moje plačilo pri mojem Bogu.
Zdaj pa govori Gospod,
ki me je v materinem telesu upodobil za svojega služabnika,
da nazaj pripeljem Jakoba k njemu
in zberem Izraela za njega.
Počaščen sem bil v Gospodovih očeh
in moj Bog je bil moja moč.
Rekel je: »Premalo je, si mi služabnik,
da povzdigneš Jakobove rodove
in nazaj pripelješ Izraelove rešence.
Zato te postavljam za luč narodom,
da boš moje odrešenje do konca zemlje.«

Apd 13,22-26
Ko ga (Savla) je Bog zavrgel, jim je za kralja obudil Davida. O njem je sam potrdil: Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnil vse, kar hočem. Iz njegovega rodu je Bog, kakor je bil obljubil, poslal Izraelu odrešenika Jezusa, ki ga je pred njegovim prihodom Janez s krstom pokore napovedoval vsemu izraelskemu ljudstvu. Ko pa je Janez izpolnil svoj tek, je govoril: ›Mar mislite, da sem jaz? Jaz nisem. Toda glejte, za mano pride on, in jaz nisem vreden, da bi odvezal sandale z njegovih nog.‹ Bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in vi, ki se bojite Boga! Nam je bila poslana beseda tega odrešenja.

Lk 1,57-66.80
Elizabeti se je dopolnil čas poroda in rodila je sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal véliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« Pomignili so njegovemu očetu, kako bi ga hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok? Gospodova roka je bila namreč z njim.« Otrok pa je rasel in se krepil v duhu. In živel je v samoti do dne, ko je nastopil pred Izraelom.

Razlaga cerkvenih očetov
Efrem Sirski pravi: »To, da je zadnji prerok Stare zaveze, ki pripravlja na Mesija, je vidno iz vzporednic med Janezom in Jezusom, ki so značilne za Lukovo pripoved o rojstvu in skritem življenju.« V stihih o Janezu Krstniku je to podrobneje razloženo: »Janez je bil rojen iz človeškega semena, Jezus pa je bil rojen iz device, brez semena.« Beda Častitljivi o obrezovanju pravi: »Obrezovanje osmi dan je podoba osvoboditve vsega stvarstva od smrti na dan Jezusovega vstajenja. Zaharijev in Elizabetin sin je prijel ime Janez, kar pomeni 'Božja milost'.« V stihih o Janezu Krstniku je še zapisano: »Čudežno Janezovo rojstvo po delovanju Duha, ki je oživil nerodovitno maternico, je napoved Janezovega pridiganja pokore, ki bo s Kristusovo lučjo ponovno zbudila mrtvi svet.« Maksim Torinski pa o Zaharijevih razvezanih ustih in jeziku pravi: »To kar je angel zavezal, sedaj otrok in moč njegovega imena razvežeta, da lahko duhovnik prerokuje o Janezovi vlogi v zgodovini zveličanja.« Beda Častitljivi še bolj podrobno razloži ta dogodek, ki je pri ljudeh vzbudil strah: »Ta nenavaden obrat pričakovanja ljudi glede njegovega imena, prebudi strah pred izjemnim čudežem rojstva Janeza, ki naj bi pripeljal k Jezusu ljudi z vseh koncev, ki so se pokesali in se pripravili na prejem skrivnosti božjih zakramentov.«

Misli Benedikta XVI.
Na 24. junija nas bogoslužje vabi k obhajanju praznika Rojstva Janeza Krstnika. Prav tako kot življenje Kristusove matere Marije, je bilo tudi njegovo življenje povsem usmerjeno na Kristusa. Janez je bil njegov predhodnik, glas, ki je bil poslan, da naznani učlovečeno Besedo. Zato spominjati se Janezovega rojstva, v resnici pomeni praznovati Kristusa, dopolnitev obljub vseh prerokov. Krstnik, ki je bil največji med njimi, je bil poklican, da pripravi pot Mesiji (prim Mt 11,9-10).