S papežem Frančiškom skozi minuli teden (5. – 10. junij 2017)

Kateheza: Bog ne more brez človeka
»Dragi bratje in sestre, mi nikoli nismo sami,« je dejal papež med sredino splošno avdienco. Katehezo je namenil očetovstvu Boga, ki je izvir našega upanja. Lahko smo oddaljeni, imamo sovražno držo ali celo povemo, da smo brez Boga. A evangelij Jezusa Kristusa nam razodeva, da Bog ne more biti brez nas. »On ne bo nikoli Bog brez človeka.«  On je tisti, ki ne more biti brez nas, kar je velika skrivnost: »Bog ne more biti Bog brez človeka.« Ta gotovost je »izvir našega upanja«, ki je varovana v vseh prošnjah Očenaša. Ko potrebujemo pomoč, nam Jezus ne pravi, naj se predamo in se zapremo vase, ampak naj se obrnemo na Očeta in ga z zaupanjem prosimo. Vse naše potrebe, od tistih najbolj očitnih in vsakdanjih, kot so hrana, zdravje, delo, pa vse do potrebe, da se nam odpusti in se nas podpira v skušnjavah, niso zrcalo naše osamljenosti. Tu je Oče, ki nas vedno gleda z ljubeznijo in nas zagotovo ne zapušča.

Dialog – ženska in moški skupaj
Člani Papeškega sveta za medverski dialog so prejšnji teden imeli plenarno zasedanje na temo Vloga ženske v vzgoji za vesoljno bratstvo. Srečali so se tudi s papežem, ki jim je dejal, da je »vzgoja za vesoljno bratstvo, kar pomeni tudi naučiti se graditi vezi prijateljstva in spoštovanja, prav tako pomembna na področju medverskega dialoga«. Ženske so pogosto bolj kot moški zavzete na ravni »dialoga življenja« v medverskem okolju. Tako prispevajo k boljšemu razumevanju izzivov, ki so značilni za multikulturno stvarnost. Ženske se prav tako lahko vključijo v izmenjavo na ravni verske izkušnje ter na teološki ravni. Mnoge ženske so dobro pripravljene za srečanja medverskega dialoga na višjih ravneh in ne samo s katoliške strani. »To pomeni,« je pojasnil papež, »da se prispevka žensk ne sme omejiti na 'ženske' argumente ali na srečanja med samimi ženskami. Dialog je pot, ki jo ženska in moški morata opraviti skupaj. Danes je bolj kot kdajkoli prej potrebno, da so ženske navzoče. Ženska s tem, da poseduje posebne karakteristike, lahko ponudi pomemben prispevek k dialogu s svojo sposobnostjo poslušanja, sprejemanja in velikodušne odprtosti do drugih.«

Skupnost Marije Tolažnice: Živeti občestvo z Bogom
S papežem Frančiškom so se sestali misijonarji in misijonarke skupnosti Marije Tolažnice. Spodbudil jih je, naj svoje poslanstvo živijo v občestvu z Bogom, pri tem pa se vedno bolj zavedajo usmiljenja. »Veliko bolj pomembno je, da se zavedamo, kako zelo smo ljubljeni od Boga, in ne kako zelo mi ljubimo njega!« je poudaril papež. Predvsem je prav upoštevati to prednost Božje ljubezni, ki je zastonjska in usmiljena, prizadevanje in naš napor pa čutiti kot odgovor. V takšni meri, v kakšni smo prepričani v Gospodovo ljubezen, rastemo v naši podobnosti Njemu. »Zelo potrebujemo vedno znova odkrivati Gospodovo ljubezen in usmiljenje, da bi razvili domačnost z Bogom.« Posvečene osebe, v kolikor si prizadevajo postati vedno bolj podobne Kristusu, so bolj od vseh domače z Bogom, so bližnje, z Gospodom živijo v polni svobodi, s spontanostjo, a tudi s čudenjem pred čudovitimi deli, ki jih on opravlja.

Kvirinal: Papež in Mattarella
Včeraj je papež Frančišek v predsedniški palači na Kvirinalu obiskal italijanskega predsednika Sergia Mattarello. »Na Italijo gledam z upanjem. Upanjem, ki je ukoreninjeno v hvaležnem spominu do očetov in dedov,« je papež dejal na začetku govora, med katerim je govoril o sprejemanju beguncev, zagotavljanju ustreznih delovnih mest za mlade ter tudi o Cerkvi v Italiji: »Cerkev v Italiji je vitalna stvarnost, ki je tesno povezana z dušo države, s čutenjem njenega prebivalstva. Živi veselje in bolečino ter si glede na svoje možnosti prizadeva lajšati trpljenje, krepiti družbene vezi, pomagati vsem pri izgrajevanju skupnega dobrega … Sveti sedež, katoliška Cerkev in njene ustanove, v skladu s svojimi vlogami in odgovornostmi, zagotavljajo svoje dejansko sodelovanje za skupno dobro. V katoliški Cerkvi in v načelih krščanstva, s katerimi je oblikovana njena bogata in tisočletna zgodovina, bo Italija vedno našla najboljšega zaveznika za družbeno rast, za svojo slogo in za svoj resnični napredek.«

Ostala srečanja
Minuli teden so se s papežem v Vatikanu srečali tudi panamski škofje, ki so bili na obisku ad limina apostolorum, posebno avdienco je sveti oče imel z venezuelskimi škofi, sestal pa se je še z delegacijo iz nigerijske škofije Ahiara.

Molitev, potrpežljivost in upanje
»Vsi mi smo šli skozi slabe trenutke, težke … vsi vemo, kaj človek čuti v mračnem trenutku, v trenutku bolečine, v trenutku težav, vsi to vemo,« je dejal papež Frančišek med eno od jutranjih homilij v Domu svete Marte. »To je drža, ki nas rešuje v težkih trenutkih: molitev.« In  »potrpežljivost«. In tu je še upanje: »Upanje, da nas Bog posluša in nam pomaga preživeti te težke trenutke. V trenutkih žalosti, najsi bo ta velika ali mala, v težkih trenutkih so pomembne tri stvari: molitev, potrpežljivost in upanje. Ne pozabimo tega.«