Jutranja homilija: V težkih trenutkih nas rešujejo molitev, potrpežljivost, upanje

VATIKAN (petek, 9. junij 2017, RV) – Sveti oče je med današnjo jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma svete Marte, spodbudil, naj v težkih trenutkih, v žalosti in bolečini ter tudi pred žalitvami izberemo pot molitve, potrpežljivosti in upanja v Boga, ne da bi pri tem padli v past nečimrnosti.

Tobit in Sara
Ne pustimo se prelisičiti »nališpani lepoti nečimrnosti«, ampak dopustimo, da v naše srce vstopi »veselje, ki je od Boga«, zahvaljujoč pri tem za zveličanje, ki nam ga daje, je dejal papež Frančišek med homilijo, ki jo je oprl na bogoslužno berilo iz Tobitove knjige. Kot je dejal, gre za »običajno« zgodbo o tastu in snahi: Tobit, Tobijev oče, postane slep; Sara, Tobijeva žena, pa je v preteklosti bila obtožena kot odgovorna za smrt nekaj moških. Svetopisemski odlomek nam po papeževih besedah pomaga razumeti, kako Gospod nadaljuje zgodbo in življenje oseb, tudi našo življenjsko zgodbo.

Tobita in Sara sta namreč preživela slabe in dobre trenutke, kakor je to vedno v življenju. Tobita se je preganjalo in zavajalo, žalila ga je njegova žena, ki pa – kot je pripomnil papež – ni bila zlobna ženska: delala je v hiši, saj je on bil slep. Tudi Saro se je žalilo, veliko je trpela. Za oba je v teh trenutkih »vse bilo črno«, mislila sta si, da je bolje umreti.

V težkih trenutkih nas rešuje molitev
»Vsi mi smo šli skozi slabe trenutke, težke, ne tako težke, kot so bili tile, a vsi vemo, kaj človek čuti v mračnem trenutku, v trenutku bolečine, v trenutku težav, vsi to vemo,« je dejal papež Frančišek. Sara se vpraša: Če se obesim, bodo moji starši zaradi tega trpeli? In se ustavi in moli. In Tobit pravi: Takšno je moje življenje, gremo naprej. In moli, moli. »To je drža, ki nas rešuje v težkih trenutkih: molitev.« Po papeževih besedah pa je pomembna tudi »potrpežljivost, kajti oba sta potrpežljiva v svoji bolečini«. Opozoril je še na upanje: »Upanje, da nas Bog posluša in nam pomaga preživeti te težke trenutke.« V trenutkih žalosti, najsi bo ta velika ali mala, v težkih trenutkih so pomembne tri stvari: »Molitev, potrpežljivost in upanje. Ne pozabimo tega.«

V lepih trenutkih se zahvaljevati Bogu
V njihovi zgodbi pa najdemo tudi lepe trenutke. Papež je pri tem poudaril, da ne gre za »happy ending« v nekem romanu. »Po preizkušnji se jima Gospod približa in ju reši. Gre za lepe, pristne trenutke … Ne kot so tisti z nališpano lepoto, kjer je vse umetno, kot ognjemet, ni pa lepote duše. In kaj storita oba v lepih trenutkih? Zahvalita se Bogu, svoje srce razširita v molitvi zahvaljevanja,« je dejal sveti oče.

Razločevati, kaj se dogaja v naši duši
Spodbudil je, naj se vprašamo, ali smo v različnih stiskah našega življenja sposobni razločevati, kaj se dogaja v naši duši, ali razumemo, da so slabi trenutki križ in da je treba moliti, biti potrpežljiv in imeti vsaj malo upanja. Izogibati se je treba padca v nečimrnost, kajti ob nas je vedno Gospod, kadar se obrnemo nanj v molitvi in se mu zahvaljujemo za veselje, ki nam ga je podaril. Sara je z razločevanjem spoznala, da se ne sme obesiti, Tobit je spoznal, da mora v molitvi in upanju čakati na Gospoda.

Papež Frančišek je homilijo sklenil s povabilom, naj ponovno preberemo svetopisemski odlomek: »Medtem ko ta konec tedna beremo to knjigo, prosimo za milost, da bi znali razločevati, kaj se v slabih trenutkih dogaja v našem življenju in kako iti naprej ter kaj se dogaja v lepih trenutkih; da se ne bi pustili zapeljati nečimrnosti.«