Papež sprejel nogometaše Villareala: Nogomet je podoba življenja

VATIKAN (četrtek, 23. februar 2017, RV) – Papež Frančišek je sprejel v avdienco nogometaše španskega nogometnega kluba Villareal, ki bodo danes zvečer na rimskem olimpijskem stadionu igrali z ekipo Rome. »Nogomet, kakor vsi ostali športi, je podoba življenja in družbe,« jim je dejal sveti oče. Nogometaši na igrišču potrebujejo drug drugega. Vsak igralec svojo profesionalnost in sposobnost usmeri v dosego skupnega ideala: »igrati dobro, da bi zmagali«. Za dosego tega cilja, je potrebno veliko treninga. Prav tako je treba vložiti napor v okrepitev moštvenega duha, da bi ustvarili usklajenost gibanja: preprost pogled, mala gesta, izraz na igrišču sporočajo mnogo stvari. In to je mogoče, če igralci delujejo v duhu tovarištva, pustijo ob strani individualizem in osebne ambicije. »Če se pri igranju misli na dobro skupine, je mnogo lažje doseči zmago.«

Vzgoja in posredovanje vrednot
Frančišek je nadaljeval, da nogometaši z igranjem obenem »vzgajajo in posredujejo vrednote«. Mnogi ljudje, še posebej pa mladi, jih občudujejo in se po njih zgledujejo. Posredujejo jim določen način življenja in to je po papeževih besedah velika odgovornost, ki jih mora spodbuditi, da dajo vse od sebe in delujejo tako, da so vrednote, ki jih predstavlja nogomet, otipljive: tovarištvo, osebni trud, lepota igre, igra moštva.

Hvaležnost. Smo del velikega moštva
Še en vidik pravega športa, ki ga je hotel izpostaviti papež, pa je hvaležnost. Če pomislimo na svoje življenje, se lahko spomnimo mnogih oseb, ki so nam pomagale in brez katerih ne bi bili tukaj. Spominjati se tistih, s katerimi smo se igrali kot majhni, soigralcev prve ekipe, v kateri smo igrali, trenerjev in vseh, ki so nas spodbujali na vsaki tekmi, nam bo pomagalo, da se ne bomo čutili večvredne, ampak se bomo zavedali, da smo del »velikega moštva«. Na ta način bomo »rasli kot osebe, kajti naša 'igra' ni samo naša, ampak je tudi igra drugih, ki so del našega življenja«.

V življenju smo kakor vratar
Ob koncu je sveti oče izpostavil še pomembno vlogo vratarja. Vratar mora prestreči žogo tam, kamor se jo brcne, vendar pa ne ve, od kje bo priletela. Takšno je tudi življenje, je pripomnil papež. »Stvari je treba vzeti od tam, od koder prihajajo, in takšne, kakršne prihajajo. Ko se znajdem pred situacijami, ki jih nisem pričakoval ali jih moram rešiti in ki so prišle z neke strani, od koder jih nisem pričakoval, pomislim na vratarja.«