Kardinal Parolin: Da bi se borili proti zlu in ga nadomestili z dobrim

VATIKAN (sobota, 18. februar 2017, RV) – Kardinal Pietro Parolin, državni tajnik, je danes maševal ob začetku novega sodnega leta v Vatikanu. Sveti maši ob 9.00 v kapeli governatorata, je v stari sinodalni dvorani nato sledilo še predavanje promotorja pravičnosti, odvetnika Gian Piera Milana.

Kardinal Parolin je na začetku homilije izrazil prepričanje, da je sposobnost poštenega in vedrega sojenja, ki si zmeraj prizadeva rešiti in ponovno zgraditi, sad človeške modrosti, a vedno tudi dar Svetega Duha. Zato je Duhu priporočil uslužbence raznih sodnih uradov, da bi jih podpiral pri njihovem vsakdanjem delu, ki je delikatno in zaobjema veliko odgovornost.

Jezusova spremenitev in vstajenje
Današnji evangeljski odlomek nam predstavlja edinstven dogodek-skrivnost Kristusovega zemeljskega življenja. Jezusova spremenitev na gori Tabor je tesno in neločljivo povezana z njegovim vstajenjem. Kot je razložil kardinal Parolin, po napovedi trpljenja in smrti na križu, ki je zbegala, spremenitev obljublja in naznanja zanesljivo ter dokončno velikonočno zmago Gospoda Jezusa nad zlom, grehom in smrtjo, preko neizogibne in odrešenjske poti križa ter slavnega velikonočnega jutra. Gora Tabor je odgovor na trenutno in minljivo zmagoslavje zla. Je jamstvo dokončne zmage Božjega načrta ljubezni za zgodovino in človeško bitje.

Dogodek na gori Tabor ima veliko antropološko vrednost. Rečeno je namreč, da je človek ustvarjen za svetlobo, četudi se znajde v temni dolini zla, trpljenja in smrti. Krščansko življenje ni zgolj pričakovanje prihodnje slave, ampak je tudi sprejemanje vseh tistih žarkov luči, ki nam jih Gospod podarja na naši vsakdanji poti, ter istočasno vztrajno prizadevanje, da bi temo, ki nas obdaja, razsvetlili in jo spremenili v svetlobo.

Da bi se borili proti zlu in ga nadomestili z dobrim
Kardinal Parolin je nadaljeval, da gre pri tem tudi za prizadevanje, da bi spremenili zlo; da ga ne bi podcenjevali, ampak bi se borili proti njemu in ga izkoreninili, nadomestili z dobrim; da bi se borili proti sovraštvu in ga nadomestili z ljubeznijo; da bi se borili proti brezbrižnosti, cinizmu, krutosti, maščevanju, in jih nadomestili z nežnostjo, usmiljenjem, sočutjem, odpuščanjem; da bi se borili proti krivici in jo nadomestili s pravičnostjo.

Človeška pravičnost in previdnost
Vemo, da je človeška pravičnost le delna in zmotljiva. Zato so vršilci pravičnosti, predvsem sodniki, dolžni delovati s previdnostjo. Tudi s previdnostjo, da se sooči in se prisluhne različnim ter nasprotnim argumentom; previdnostjo, ki se izrazi v držah človečnosti in ponižnosti sodnikov; ter zlasti s previdnostjo pri izrekanju obsodb. V tej luči je po Parolinovih besedah treba videti in podpreti pogumno zavzetost svetega očeta, da bi bili odpravljeni smrtna kazen in dosmrtna ječa. Človeška pravičnost bi morala biti iskrica in napoved tistega pomirjenega in pravičnega sveta, ki ga bomo uživali ob koncu časov in zgodovine – kakor je bila spremenitev na gori Tabor iskrica, ki je naznanila velikonočno luč brez zahoda.