Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 7. nedeljo med letom

3Mz 19,1-2.17-18
Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: »Govôri vsej skupnosti Izraelovih sinov in jim reci: ›Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet! Ne sovraži svojega brata v svojem srcu. Odkrito posvári svojega bližnjega, da si zaradi njega ne nakoplješ greha! Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Jaz sem Gospod.

1 Kor 3,16-23
Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? Če kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega: Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi. Nihče naj se ne vara: če kdo misli, da je med vami moder v tem veku, naj postane nespameten, da bo postal moder. Kajti modrost tega sveta je nespamet pri Bogu. Pisano je namreč: Ujame modre v njihovi zvijačnosti, in spet: Gospod pozna razmišljanja modrih, da so prazna. Zato naj se nihče ne ponaša z ljudmi; vse je namreč vaše: ali Pavel ali Apolo ali Kefa ali svet ali življenje ali smrt ali sedanje ali prihodnje; vse je vaše, vi Kristusovi, Kristus pa Božji.

Mt 5,38-48
Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Oko za oko in zob za zob‘. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak, če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj in če si hoče kaj sposoditi od tebe, se ne obračaj od njega.

Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika!‘  Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.

Razlaga cerkvenih očetov
Ambroziaster pravi: »Bog Sveti Duh živi v svojem svetišču, v nas samih.« Sv. Teodor iz Mopsuestije nadaljuje: »Tisti, ki so po izpovedi vere postali duhovni, ne smejo nič več živeti, kot bi bili meseni, saj to bi bila žalitev Svetega Duha, ki prebiva v njih.« Ambroziaster nadaljuje: »Ko človeška bitja mislijo, da kakšna stvar ne prihaja od Boga, je nespamet.« Sv. Janez Krizostom in Teodoret iz Cira pravita: »Vera se zdi, da je nespamet za ta svet, saj ne ceni zemeljske modrosti. Modreci tega sveta pa so se ujeli v lastno zvijačo, saj mislijo, da lahko kaj storijo brez Boga.«

Neznani pisec pravi: »Če mi po naročilu Postave, začnemo na zlo odgovarjati z zlom, tedaj tudi mi postanemo zlo. S tem se zruši sam temelj Postave.« Sv. Janez Krizostom pa nadaljuje misel: »Rajši se uprimo zlu z izbiro, da po krivici trpimo.« Sv. Hilarij iz Poitiersa to razloži: »Gospod namreč hoče, da je upanje naše vere, ki je usmerjeno proti večnosti, preizkušano v dejanjih samih na način, da sama potrpežljivost v pozabljanju na žalitve pričuje o prihodnji sodbi«. Origen zatrdi, da: »Dejanje, nastaviti še drugo lice, pohujša vse tiste, ki ne razumejo miselnosti vere«. Kromacij Oglejski to razloži: »Če nas kdo obrekuje ali nas izziva, ali pa, da bi preizkusil našo vero skuša sprožiti spor z namenom, da bi nam iztrgal to, kar nam pripada, ne samo, da moramo biti pripravljeni  dati, kar krivično zahteva od nas, kakor hoče Gospod, ampak celo, da mu sami ponudimo tisto, za kar ne prosi.« Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Gospod nas po eni strani kliče k Božji dediščini, po drugi pa tudi k posnemanju tistega, ki daje tako dobrim kot slabim sonce kot dež, istim pa v enaki meri s svojim prihodom Duha po krstu in po zakramentih«. Sveti Ciprijan je zapisal, naj »bo obnašanje Božjih otrok primerno Božjemu očetovstvu, da bo Bog slavljen in hvaljen z lepim človekovim obnašanjem« (De zelo et livore, 15: CCL 3a,83).

Misli Benedikta XVI.
Dragi bratje in sestre, na današnjo sedmo nedeljo med letom nam svetopisemska besedila govorijo o volji Boga, ki želi, da ljudje postanejo deležni njegovega življenja: »Bodite sveti, kajti jaz, GOSPOD, vaš Bog, sem svet« beremo v tretji Mojzesovi knjigi (3Mz 19,1-2). S temi besedami in predpisi, ki iz njih izhajajo, Gospod vabi svoje ljudstvo, ki si ga je izbral, naj bo zvesto zavezi z Njim in naj hodi po njegovih poteh ter tako utemeljuje socialno zakonodajo na podlagi zapovedi: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (3Mz 19,18). Če poslušamo Jezusa, v katerem je Bog prevzel umrljivo telo, da bi tako postal bližnji vsakemu človeku in bi razodel svojo brezmejno ljubezen do nas, slišimo isti poziv z istim drznim namenom. Gospod namreč smelo pravi: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5,48). Toda, kdo lahko postane popoln? Naša popolnost je v tem, da živimo ponižno kot Božji otroci ter v resnici izpolnjujemo njegovo voljo.