Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 6. nedeljo med letom

Sir 15,15-20
Če hočeš, boš izpolnjeval zapovedi,
in ostati zvest je stvar tvoje dobre volje.
Predte je položil ogenj in vodo,
roko boš iztegnil, po čemer boš hotel.
Pred ljudmi sta življenje in smrt
in kar bo komu po volji, mu bo dano.
Zakaj velika je modrost Gospodova,
silen je v mogočnosti in vidi vse.
Njegove oči zrejo na tiste, ki se ga bojijo,
in pozna vsako človekovo dejanje.
Nikomur ni ukazal, naj bo brezbožen,
nikomur ni dovolil grešiti.

1 Kor 2,6-10
O modrosti pa govorimo med popolnimi; pa ne o modrosti tega veka, niti o modrosti voditeljev tega veka, ki minevajo; ampak govorimo o Božji modrosti, ki je v skrivnosti in je prikrita in jo je Bog pred veki vnaprej določil za našo slavo, ki je ni spoznal noben voditelj tega veka: če bi jo namreč spoznali, Gospoda slave ne bi križali. Ampak, kakor je pisano: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo. To nam je Bog razodel po Duhu: Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.

Mt 5,17-37
»Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena pičica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu«.

»Povem vam namreč: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče. Kdor pa reče svojemu bratu ‚bedak‘, zasluži, da pride pred veliki zbor; in kdor reče ‚norec‘, zasluži, da pride v peklenski ogenj. Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi s svojim bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Dogovori se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne poplačaš vse do zadnjega novčiča.

Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli žensko gleda s poželenjem, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo. Če te tvoje desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da propade eden tvojih udov, kakor da bi bilo célo telo vrženo v pekel. In če te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da propade eden tvojih udov, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v pekel.

Rečeno je bilo: Kdor se od svoje žene loči, naj ji dá ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, je kriv, da ona prešuštvuje. In kdor se oženi z ločeno, prešuštvuje.

Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem: izpolni pa, kar si prisegel Gospodu. Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker ne moreš niti enega lasú narediti belega ali črnega. Vaš 'da' naj bo 'da', vaš 'ne' naj bo 'ne'; kar je več kot to, je od hudega.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Klemen Aleksandrijski pravi: »Božjih globin«, »ne moremo razumeti brez Svetega Duha«, dodajata Ambroziaster in Teodoret iz Cira, »ki je eno z Očetom in Sinom.« Trije cerkveni očetje: sv. Ambrož, Origen in sv. Janez Krizostom k temu dodajajo: »Človeško preiskovanje samo ne more prodreti v te globine«, »saj vere ne more pograbiti varljivi duh tega sveta«, doda Ambroziaster. Origen, Ambroziaster in Teodor iz Mopsuestije skušajo to bolj podrobno razložiti: »Svetna modrost je za ta vek, evangelij pa razodeva modrost prihodnje dobe, ko se bo Božja resnica razkrila vsem tistim, ki so jo zavračali.« Sv. Janez Krizostom pravi, da je Božja modrost tako velika, da je pred njo človeška modrost nespamet.« Teodoret iz Cira pravi, da »evangelij ni nikakršna uganka«, »saj ni skrit v besedah, temveč v moči«, pa dodaja Ambroziaster.

Sv. Hilarij iz Poitiersa ter Neznani pisec pravita, da je »Jezus izpolnil Postavo« »v trenutku, ko je s svojim trpljenjem izpolnil skrivnost velikonočnega obeda, ki so ga napovedovali preroki«, pa dodaja Kromacij Oglejski. Origen, Kromacij Oglejski ter Neznani pisec so enoglasni v trditvi: »To, kar smatrajo tisti, ki ne verujejo, da je manj pomembno, nikakor ni nepomembno v Božjih očeh«. Sv. Janez Krizostom pravi, da »so ljudje po Kristusovem prihodu z njim prejeli veliko večjo milost, kot je Postava sama«. Neznani pisec nadaljuje prejšnjo misel: »Kristusova zapoved namreč vsebuje Postavo, medtem ko Postava ne vsebuje Kristusove zapovedi«. Kromacij Oglejski  to bolj podrobno razloži: »Medtem ko nam stara Postava nalaga, da ne ubijamo, nam evangelij pravi naj se na nikogar ne razjezimo brez razloga in s tem odstrani iz naših src korenino greha«. Sv. Avguštin pravi: »Če ne moremo krotiti svojega jezika, se moramo zateči k Bogu, da on ukroti naš jezik«. Teodor iz Mopsuestije to dopolni: »Ko je Gospod nastopil proti tistim, ki niso hodili po poti pravičnosti, tega ni počel iz jeze, temveč iz ljubezni do resnice«. Kromacij Oglejski nadaljuje: »Nesprejemljiv je dar, darovan Bogu, če je v nas še jeza ali pa se nismo prej spravili s svojim bratom«. Sv. Janez Krizostom ter sv. Hieronim soglašata: »Kristus nas vabi, naj niti za trenutek ne odlašamo s spravo, v bojazni, da se iz sovraštva ne razvije še večje zlo«. Origen zelo jasno in odločno zatrdi: »Vsakič preden grešiš, odreži s tem, da bi grešil«.

Misli Benedikta XVI.
Toda v čem je ta 'polnost' Kristusove postave ter ta 'večja pravičnost', ki jo On zahteva? Jezus je to razložil z vrsto nasprotij med starodavnimi zapovedmi in načinom, ki ga je On predstavil. Vsako nasprotje začne: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno...« in nato zatrdi: »Jaz pa vam pravim...«. Kot na primer: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo« (Mt 5,21-22). Šestkrat je Jezus tako rekel. Tak način govorjenja je na ljudi naredil velik vtis in jih prestrašil, saj je namreč s tem: »jaz pa vam pravim«, vzel za svoje avtoriteto Boga, ki je vir postave. Jezusova novost je v tem, da On napolni zapovedi z Božjo ljubeznijo, z močjo Svetega Duha, ki prebiva v Njem. Tudi mi se lahko po veri v Kristusa odpremo delovanju Svetega Duha, ki nas bo usposobil za življenje po božji ljubezni. Saj vsaka zapoved v resnici postane zahteva ljubezni. Vse se namreč združijo v edino zapoved: Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Sv. Pavel je zapisal: »Polnost postave je ljubezen« (prim. Rm 13,10).