Papež Frančišek: Bolne osebe – dragoceni udje Cerkve

VATIKAN (petek, 10. februar 2017, RV) – S papežem so se danes sestali udeleženci srečanja, ki ga pripravlja Italijanska škofovska konferenca ob 20. obletnici urada za pastoralo zdravja in 25. obletnici svetovnega dneva bolnikov. Spregovoril jim je o današnji kulturi odmetavanja, spodbudil k obiskovanju bolnikov in poudaril, da so bolne osebe dragoceni udje Cerkve.

Na področju zdravstvene oskrbe veliko dobrega
Papež je izrazil hvaležnost Gospodu, da je v vseh teh letih bilo narejenega veliko dobrega na področju celostne oskrbe bolnikov, mnogo moških in žensk je velikodušno sprejelo Jezusovo povabilo, naj ga obiščejo v bolni osebi. To so bila leta, zaznamovana z velikimi družbenimi in kulturnimi spremembami. Danes se nahajamo pred situacijo, ki ima svetlobo in sence. Znanstveno raziskovanje je zagotovo napredovalo in priznati je treba dragocene rezultate, ki so bili doseženi na področju zdravljenja. Gospodu se je prav tako treba zahvaliti za mnoge zdravstvene delavce, ki svoje delo živijo kot poslanstvo; njihove roke se vsak dan dotikajo Kristusovega trpečega telesa, kar je velika čast in velika odgovornost. Mnogi pa so tudi prostovoljci, ki si z velikodušnostjo in kompetentnostjo prizadevajo humanizirati dolge in težke dneve mnogih bolnikov in osamljenih ostarelih.

Vire uporabiti na etičen in solidaren način
A poleg svetlobe so tudi sence, ki otežujejo razmere bolnikov. »Če obstaja območje, kjer jasno vidimo boleče posledice kulture odmetavanja, je to ravno zdravstvo,« je zatrdil papež Frančišek. »Ko bolna oseba ni postavljena v središče in upoštevana s svojim dostojanstvom, se porajajo drže, ki lahko vodijo ravno v špekuliranje o nesreči drugih.« In to je zelo resna stvar, zato je po papeževih besedah treba vedno biti čuječ, predvsem takrat, ko so pacienti ostarele osebe, ko imajo resne in težke patologije ali pa so na primer psihični bolniki. Podjetniški model na zdravstvenem področju tvega, da namesto optimiziranja virov proizvede človeške odpadke. Optimizirati vire namreč pomeni uporabiti jih na etičen in solidaren način, ne pa kaznovati najšibkejših.

Odločitve naj se ne sprejemajo samo na podlagi denarja
Na prvem mestu je Frančišek izpostavil »neodtujljivo dostojanstvo vsake človeške osebe od spočetja do zadnjega diha«. In zatrdil: »Naj ni samo denar tisti, ki usmerja politične in administrativne izbire, dolžne varovati pravico do zdravja, ki je potrjena z italijansko ustavo; niti izbire tistega, ki upravlja kraje zdravstvene oskrbe. Naraščajoča zdravstvena revščina med najrevnejšim prebivalstvom, povzročena ravno s težkim dostopom do oskrbe, naj nikogar ne pusti brezbrižnega in naj se pomnožijo prizadevanja vseh, da bi bile pravice najšibkejših varovane.«

Sveti oče je dejal, da je italijanska Cerkev skozi svojo zgodovino ustanovila mnoge krščanske zdravstvene ustanove, predstavniki katerih so se udeležili tudi današnje avdience. Papež jih je spodbudil k nadaljnjemu prizadevanju: »V sedanjih kontekstih, kjer je vedno težje odgovoriti na vprašanje zdravja najšibkejših, ne omahujte pri ponovnem premisleku o svojih karitativnih delih, da bi tako ponudili znamenje Božjega usmiljenja najrevnejšim, ki z zaupanjem in upanjem trkajo na vrata vaših ustanov.«

Bolne redno obiskovati
Med cilji, ki jih je sveti Janez Pavel II. dodelil svetovnemu dnevu bolnikov, je poleg pospeševanja kulture življenja, tudi vključevanje škofij, krščanskih skupnosti, redovnih skupnosti v pastoralo zdravja. V bolnišnicah je veliko bolnikov, a veliko več jih je doma, kjer so vedno sami. Frančišek je izrazil željo, naj se jih redno obiskuje, da se ne bi čutili izključeni iz skupnosti in bi lahko po bližini obiskovalca doživeli navzočnost Kristusa, ki prihaja k bolnikom v telesu in duhu. Žal je »najhujša diskriminacija, zaradi katere trpijo ubogi – in bolni so ubogi v zdravju – pomanjkanje duhovne pozornosti. Potrebujejo Boga. Ne smemo opustiti tega, da bi jim podarili njegovo prijateljstvo, njegov blagoslov, njegovo besedo, obhajanje zakramentov in jim pokazali pot rasti in zorenja v veri.«

»Bolne osebe so dragoceni udje Cerkve.« Z Božjo  milostjo in na priprošnjo Marije, Zdravja bolnikov, lahko postanejo močni v slabotnosti. Prejmejo lahko milost in dopolnijo, kar manjka Kristusovemu trpljenju, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev; telesu, ki kakor Gospodovo vstalo telo ohrani rane, znamenje težkega boja, a to so rane, ki jih je za vedno spremenila ljubezen, je še dejal papež Frančišek.