Pri papežu ekumenska delegacija evangeličanske Cerkve v Nemčiji

VATIKAN (ponedeljek, 6. februar 2017, RV) – S papežem Frančiškom se je danes sestala triindvajset članska ekumenska delegacija evangeličanske Cerkve v Nemčiji, spremljal pa jo je kardinal Marx, predsednik Nemške škofovske konference. »Imamo isti krst: neutrudno moramo hoditi skupaj!« so se glasile papeževe besede takoj na začetku govora, ko je spodbudil k nadaljevanju hoje po »blagoslovljeni poti bratskega občestva« ter k pogumnemu in odločnemu približevanju polni enosti.

V središče ponovno postaviti Kristusa
Pomembno je, da kristjani evangeličani in katoličani ob 500-letnici reformacije sprejemajo priložnost za skupno obhajanje zgodovinskih dogodkov, da bi »ponovno v središče svojih odnosov postavili Kristusa«, je dejal papež. Ravno »vprašanje o Bogu« in »o tem, kako imeti usmiljenega Boga« je bila »vzmet življenja in celotne Lutrove poti«. Kar je spodbujalo in vznemirjalo reformatorje je dejansko bilo »pokazati pot proti Kristusu«. In ravno to nam danes mora biti pomembno, potem ko smo ponovno stopili na skupno pot. »Letošnja obletnica nam ponuja priložnost, da naredimo nov korak naprej in na preteklost gledamo brez zamer, temveč v skladu s Kristusom in v občestvu z Njim, da bi moškim in ženskam našega časa lahko ponudili radikalno novost Jezusa, brezmejno Božje usmiljenje – ravno to, kar je reformacija hotela spodbuditi.« Da je potek njihovega klica k prenovi privedel do ločitve med kristjani, je po papeževih besedah bilo zares tragično. »Verniki se niso več čutili bratje in sestre v veri, temveč nasprotniki in tekmovalci. Predolgo časa so gojili sovraštvo in se spuščali v boje, ki so jih hujskali politični interesi in interesi moči, včasih celo brez pomisleka o uporabi nasilja enih proti drugim.« Danes pa se zahvaljujemo Bogu, da smo »odstranili vsakršno breme« ter bratsko in vztrajno »tečemo v tekmi, ki nas čaka, s pogledom uprtim v Jezusa« (glej Heb 12,1-2).

Ozdraviti spomin, da bi lahko skupaj pričevali
Papež je s hvaležnostjo sprejel pobudo za pripravo skupnega ekumenskega obreda z naslovom Ozdraviti spomin – pričevati Jezusa Kristusa. »Katoličani in evangeličani v Nemčiji boste tako lahko v molitvi odgovorili na močan klic, ki ga skupaj čutite v izvorni državi reformacije: v Bogu očistiti spomin, da bi bili notranje prenovljeni in poslani od Svetega Duha, da prinesete Jezusa današnjemu  človeku,«  je zatrdil Frančišek. Omenil je mnoge ekumenske pobude, ki so načrtovane v tem letu, med drugim t.i. Kristusov praznik. »Ponovno odkritje skupnih izvirov vere, ozdravitev spomina v molitvi in ljubezni ter konkretno sodelovanje pri širjenju evangelija in pri služenju bratom, naj so spodbude za še hitrejše napredovanje na poti,« je dejal.

Želja, da se skupaj podamo na nove poti
Zahvaljujoč duhovnemu občestvu, ki se je okrepilo v desetletjih ekumenske hoje, lahko danes skupaj obžalujemo polom obojih v zvezi z enostjo v kontekstu reformacije in nadaljnjih dogodkov. Obenem pa v stvarnosti enega krsta, po katerem smo bratje in sestre, in v skupnem poslušanju Duha, znamo ceniti duhovne in teološke darove, ki smo jih prejeli od reformacije. Papež Frančišek se je v Lundu, 31. oktobra lani, Gospodu za vse to zahvalil ter prosil odpuščanje za preteklost. »Za prihodnost,« je dodal, »želim potrditi naš klic k skupnemu pričevanju evangelija k nadaljevanju poti proti polnemu občestvu.« Med to skupno hojo se rodi tudi »želja, da bi se podali na nove poti«. Vedno bolj se učimo vprašati se: Ali to pobudo lahko delimo z našimi brati in sestrami v Kristusu? Lahko opravimo skupaj nov del poti?

Naša skupna odgovornost je zelo velika
»Razlike v zvezi z vprašanji vere in morale, ki še vedno vztrajajo, ostajajo izziv na poti proti vidni enosti, po kateri hrepenijo naši verniki,« je ob koncu dejal papež. Bolečino lahko opazimo predvsem pri zakoncih, ki pripadajo različnim veroizpovedim. Izpostavil je, da si je treba preudarno prizadevati za preseganje še vedno obstoječih ovir, povečati teološki dialog in krepiti sodelovanje med nami, predvsem pri služenju najbolj trpečim in pri varovanju ogroženega stvarstva. Jezusov klic k enosti namreč spodbuja nas in tudi vso človeško družino v tem času, ko doživljamo težke razkole in nove oblike izključevanja in odrivanja na družbena obrobja. In tudi zato je po papeževih besedah naša odgovornost zelo velika.