Sveti oče med homilijo: Jezus je svoj pogled uprl vame

VATIKAN (torek, 31. januar 2017, RV) – Če svoj pogled neomajno upiramo v Jezusa, z začudenjem odkrijemo, da je On tisti, ki na vsakogar med nami gleda z ljubeznijo. Tako so se glasile papeževe besede med današnjo jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Tudi danes, na liturgični praznik sv. Janeza Boska, je papež Frančišek med homilijo izhajal iz Pisma Hebrejcem, medtem ko je v drugem delu spregovoril še o odlomku iz Markovega evangelija.

Jezus ne išče popularnosti, Jezus gleda na vsakogar
Odlomek iz Pisma Hebrejcem nas spodbuja, da bi vztrajno tekli v veri in pogled neomajno upirali v Jezusa. V evangeliju pa je On tisti, ki gleda nas in nas opazuje. Je blizu nas, vedno je sredi množice: »Ni s stražarji, ki bi ga varovali, da se ga ljudje ne bi dotikali.« Ne! Ostal je tam in ljudje pritiskajo nanj. Vsakič, ko je šel Jezus ven, je bila množica večja. Strokovnjaki za statistiko bi kasneje morda lahko uradno objavili, kako je njegova »popularnost« upadla. »Toda on je iskal nekaj drugega: iskal je ljudi. In ljudje so iskali Njega: ljudje so imeli oči uprte Vanj in On je imel oči uprte vanje.« Vendar pa ni gledal na ljudi kot na množico, temveč na vsakogar posebej. To je posebnost Jezusovega pogleda. Ljudi ne »masificira«, Jezus gleda na vsakogar.

Jezusov pogled je namenjen velikemu in majhnemu
Odlomek iz Markovega evangelija pripoveduje o dveh čudežih. Jezus najprej ozdravi ženo, ki je že dvanajst let krvavela in ki se je sredi množice uspela dotakniti njegove obleke. Jezus se zave, da se ga je nekdo dotaknil. Zatem pa obudi še dvanajstletno hčerko Jaíra, enega od predstojnikov shodnice. Opazi, da je deklica lačna, in staršem naroči, naj ji dajo jesti.

»Jezusov pogled je namenjen velikemu in majhnemu. Jezus gleda tako: gleda na vse nas, a gleda na vsakogar med nami. Gleda naše velike probleme, naše velike radosti, in gleda tudi naše majhne stvari. Kajti je blizu. Jezus se ne prestraši velikih stvari, vendar pa upošteva tudi majhne. Tako nas gleda Jezus.«

Začudenje nad srečanjem z Jezusom
Če vztrajno tečemo in pogled neomajno upiramo v Jezusa, se nam bo zgodilo tisto, kar se je zgodilo ljudem po vstajenju Jaírove hčerke: zelo so se začudili. »Grem, gledam Jezusa, hodim naprej, pogled upiram v Jezusa. In kaj odkrijem? Da je On svoj pogled uprl vame! To mi da občutiti tisto veliko začudenje. To je začudenje nad srečanjem z Jezusom. Toda ne bojmo se! Ne bojmo se, kakor se tista stara žena ni bala iti in se dotakniti roba plašča. Ne bojmo se! Tecimo po tej poti, s pogledom vedno uprtim v Jezusa. In deležni bomo tega lepega presenečenja: navdalo nas bo začudenje. Jezus sam je svoj pogled uprl vame.«