Nadškof Carballo o reviziji dokumenta Mutuae relationes

VATIKAN (petek, 27. januar 2017, RV) – Revizija dokumenta Mutuae relationes (Vzajemni odnosi) mora biti osnovana na dveh načelih, ki ju je kot vodilna kriterija nakazal papež Frančišek. To sta občestvena teologija in isto bistvenost hierarhičnih ter karizmatičnih darov v Cerkvi. Tako je poudaril nadškof José Rodríguez Carballo, tajnik Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja. In sicer med sejo, katere so se udeležili predstavniki že omenjenega dikasterija ter Kongregacije za škofe. Zasedanje, ki je potekalo 26. januarja, je bilo posvečeno reviziji dokumenta iz leta 1978. Gre za besedilo, ki nakazuje kriterije odnosa med škofi in redovniki v Cerkvi.

Nadškof Carballo je tako spomnil, da je občestvena teologija zrel sad drugega vatikanskega koncila, medtem ko je načelo isto bistvenosti »mojstrsko ponazoril« nedavni dokument Kongregacije za nauk vere Iuvenescit Ecclesia (Cerkev se pomlaja). Hierarhija in karizma, ki izhajata iz istega Duha, Duha enosti in miru, kot je posebej opozoril nadškof, se morata vzajemno vključevati na vsakem koraku cerkvenega poslanstva, v razmišljanju, načrtovanju, udejanjanju in skupnemu preverjanju, ter v vsakem primeru spoštovati večstransko obličje Cerkve.

Po drugi strani pa je edini način, da bi presegli napetosti med pastirji in posvečenimi osebami, dati dokumentu trinitarno zasnovo in poudariti pomen občestva. Kakor Trojica je tudi Cerkev namreč občestvo, v hierarhiji in karizmah. In v občestvu ter iz občestva se rodijo odnosi, in sicer s celotno cerkveno skupnostjo, tudi s tistimi subjekti, ki so v sedanjem besedilu Mutuae relationes pozabljeni. Na ta način se porodi tista občestvena duhovnost, ki je ena najlepših in najbolj dragocenih zapuščin drugega vatikanskega koncila. Med hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi torej ni nasprotovanja, ni podrejanja in ni neodvisnosti, temveč je občestvo.

Nadškof Carballo je nadalje predlagal, da bi bili teologija in zgodovina posvečenega življenja vključeni v programe teološke formacije. In sicer z namenom, da bi tisti, ki bodo nekoč pastirji, mogli ceniti dar posvečenega življenja, in da bi same posvečene osebe lahko vedno bolje razumele pomen svoje navzočnosti znotraj Božjega ljudstva. V skoraj štiridesetih letih izkušenj, povezanih z Mutuae relationes, je mogoče opaziti, da teorija, četudi je poznana, ne dobi vedno primerne konkretne aplikacije. Zato je nujno spodbuditi prenovo miselnosti, ki izhaja iz srca, kakor nas spominja nauk papeža Frančiška. Le tako bo dokument lahko udejanjen v teologiji srečanja in dialoga, v tem primeru med škofi in redovniki.