S papežem Frančiškom skozi minuli teden (9. – 14. januar 2017)

Kateheza: Lažna upanja
»Upati je primarna človekova potreba,« je dejal papež Frančišek med sredino splošno avdienco. Katehezo je namenil premišljevanju o lažnem upanju, ki nam ga daje svet. »Vera pomeni zaupati v Boga. Kdor veruje, zaupa v Boga. A pride tudi trenutek, ko se človek sooči z življenjskimi težavami ter doživi krhkost zaupanja in čuti potrebo po drugačnih gotovostih, po otipljivi in konkretni varnosti.« V takšnih trenutkih smo v skušnjavi, da bi iskali tudi kratkotrajne tolažbe, za katere se zdi, da zapolnijo praznino in ublažijo napor verovanja. Mislimo, da jih lahko najdemo v varnosti, ki jo lahko dá denar, v povezovanju z ljudmi na položajih, v posvetnosti, v lažnih ideologijah. Včasih jih iščemo v bogu, ki bi se lahko uklonil našim zahtevam in čudežno posegel v našo stvarnost ter jo spremenil tako, kakor bi mi hoteli – iščemo jih torej ravno v maliku, ki kot tak ne more ničesar narediti, je nemočen in lažniv. »Upanje v Boga nam omogoči vstopiti v žarek delovanja njegovega spomina, ki nas blagoslavlja in nas rešuje. In tedaj lahko privre aleluja, hvalnica živemu in pravemu Bogu, ki se je za nas rodil iz Marije, je umrl na križu in je vstal v slavi.« V tega Boga upamo in ta Bog nikoli ne razočara.

Tradicionalno srečanje z diplomatskim zborom
»Mir je dar, izziv in zavzetost,« je dejal papež med srečanjem s člani diplomatskega zbora pri Svetem sedežu in pojasnil: »Dar, ker izvira iz srca samega Boga; izziv, ker je dobrina, ki ni nikoli samoumevna in jo je treba neprestano osvajati; zavzetost, ker zahteva strastno delovanje vsake osebe dobre volje pri iskanju in izgrajevanju miru. Ni torej pravega miru, če se ne izhaja iz pogleda na človeka, ki zna pospeševati celostni razvoj, pri tem pa se zaveda njegovega transcendentnega dostojanstva, kajti razvoj je novo ime za mir.« Papež je v govoru, katerega središčna misel je bila ravno vprašanje miru na svetu, spregovoril tudi o identiteti Evrope. »Vsa Evropa se nahaja v ključnem trenutku svoje zgodovine, v katerem je poklicana ponovno najti svojo identiteto.« To pa zahteva »ponovno odkriti lastne korenine, da bi lahko oblikovala svojo prihodnost«. Bolj kot kdajkoli je potrebno »obnoviti idejo o Evropi, da bi dali luč novemu humanizmu, osnovanem na zmožnosti integracije, dialoga in ustvarjanja«. Papež je izrazil zaskrbljenost Svetega sedeža za Evropo in njeno prihodnost, zavedajoč se, da so vrednote, v katerih ima zamisel o Evropi svoje korenine in na katerih je osnovana, skupne celotni celini in prestopajo meje Evropske unije.

»Angeli varuhi Trga svetega Petra«
»Ste angeli varuhi Trga svetega Petra,« je dejal papež zaposlenim pri Inšpektoratu za javno varnost v Vatikanu in osebju italijanske državne policije, s katerimi se je srečal v minulem tednu. Zahvalil se jim je za njihovo profesionalno delo, ko romarjem omogočajo varen vstop v baziliko ter prav tako zagotavljajo varnost med srečanji s Petrovim naslednikom. »Za vse to se vam zelo zahvaljujem!« jim je dejal. »Poznam napor vašega dela in žrtve, s katerimi se morate vsak dan spoprijemati. Vedite, da vas zelo cenim in z iskreno hvaležnostjo pogosto mislim na vas in na vaše dragoceno delo.«

Sistem, ki odmetava človeka, je nesprejemljiv, ker je nečloveški
»Predvsem pa bi želel poudariti, da je nesprejemljiv, ker je nečloveški, tisti svetovni ekonomski sistem, ki moške, ženske in otroke odmetava zato, ker se zdijo nekoristni po kriterijih donosnosti podjetij ali drugih organizacij,« so se glasile papeževe besede med srečanjem s člani organizacije Global Foundation. »Ravno to odmetavanje oseb pomeni nazadovanje in razčlovečenje vsakega političnega in ekonomskega sistema: tisti, ki povzročajo ali dopuščajo odmetavanje drugih – pri tem papež navede begunce, zlorabljene ali zasužnjene otroke, revne, ki na cesti umirajo zaradi mraza –, postanejo kakor stroji brez duše pri tem pa sprejmejo načelo, da bodo tudi oni prej ali slej odvrženi, ko ne bodo več koristni za družbo, ki je v središče postavila boga denar.«

Papež pisal mladim pred škofovsko sinodo 2018
Prejšnji teden je izšel pripravljalni dokument za 15. redno generalno zasedanje škofovske sinode, ki bo potekalo oktobra 2018 na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Ob tej priložnosti je papež Frančišek napisal pismo mladim in jih pozval, naj aktivno sodelujejo na sinodalni poti, ki bo posvečena ravno njim. Med drugim jim takole zapiše: »Boljši svet se ustvarja tudi zaradi vas, zaradi vašega hotenja po spremembi in zaradi vaše velikodušnosti. Ne bojte se prisluhniti Svetemu Duhu, ki vam namiguje drzne odločitve, ne obotavljajte se, ko vest od vas zahteva tveganje, da bi šli za Učiteljem. Tudi Cerkev želi prisluhniti vašemu glasu, vaši rahločutnosti, vaši veri in tudi vašim dvomom ter vaši kritiki. Naj se zasliši vaš krik, naj odmeva po vaših skupnostih in naj pride tudi do pastirjev. Sv. Benedikt je opatom priporočal, naj se pred vsako pomembno izbiro posvetujejo tudi z mladimi, saj pogosto najmlajšemu Gospod razodene najboljšo rešitev.«

Iz Doma svete Marte: Zaupam v Jezusa?
Sklenimo tokratni pregled minulega tedna s Frančiškovim povabilom iz ene od jutranjih homilij iz Doma svete Marte: »Zaupam v Jezusa, izročam svoje življenje Jezusu? Sem na poti za Jezusom, tudi če sem včasih smešen? Ali sedim in gledam, kaj delajo drugi, opazujem življenje; ali sedim z dušo, ki se je usedla – tako rekoč – z dušo, ki je zaprta zaradi zagrenjenosti in odsotnosti upanja? Vsakdo izmed nas si danes lahko zastavi ta vprašanja.«