Papež: Gorje, če bi Cerkev oznanjala samo sebe, izgubila bi kompas. Temveč oznanja Kristusa!

TRG SV. PETRA (nedelja, 15. januar 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! V središču današnjega evangelija (Jn 1,29-34) je ta beseda Janeza Krstnika: 'Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!' (v. 29). To besedo spremljata pogled in kretnja z roko, ki kažeta na Njega, Jezusa.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 2. nedeljo med letom. Po molitvi in blagoslovu je spomnil na današnji svetovni dan migrantov in beguncev, ki poteka pod temo: Mladoletni migranti, ranljivi in brez glasu. »Ti naši mali bratje, še posebej, če so brez spremstva, so izpostavljeni številnim nevarnostim. Povem vam, veliko jih je. Potrebno je sprejeti vse možne ukrepe, da bi zagotovili mladoletnim migrantom zaščito in obrambo, kakor tudi njihovo integracijo. Še posebej pozdravljam predstavnike različnih etničnih skupnosti, ki ste prišli sem in še posebej tiste katoliške v Rimu. Dragi prijatelji, želim vam, da bi z vedrino živeli v krajih, ki so vas sprejeli, tako, da spoštujete zakone ter izročila in istočasno ohranjate vrednote kulture iz katere izhajate. Srečanje različnih kultur je vedno obogatitev za vse.«

Prizor: Janez krščuje
Predstavljajmo si prizor. Smo na obali reke Jordan. Janez krščuje. Veliko ljudi je, moških in žensk različnih starosti, ki so prišli tja, da bi prejeli krst iz rok tega moža, ki je mnoge spominjal na Elija, velikega preroka, ki je devet stoletij prej očistil Izraelce malikovanja ter jih popeljal nazaj k pravi veri v Boga zaveze, Boga Abrahama, Izaka in Jakoba.

Janez je pridigal, da je nebeško kraljestvo blizu, da se bo Mesija kmalu razodel in da se je potrebno pripraviti, spreobrniti in se pravično obnašati. Zato je začel krščevati v Jordanu, da bi dal ljudstvu konkretno sredstvo pokore (prim. Mt 3,1-6). Ti ljudje so prišli se pokesati svojih grehov, se pokoriti in ponovno začeti z življenjem. On ve, da je Mesija, Gospodov Maziljenec blizu, in da bo znamenje, po katerem ga bo prepoznal, da bo nad njim počival Sveti Duh. On bo namreč prinesel pravi krst, krst v Svetem Duhu (prim. Jn 1,33).

Janez je čakal to znamenje
In prišel je ta trenutek. Jezus se je pojavil na obali reke, med ljudmi, med grešniki, kakor smo vsi mi. To prvo njegovo javno dejanje, prva stvar, ki jo je storil, ko je zapustil dom v Nazaretu pri tridesetih letih je, da se je spustil v Judejo, šel do Jordana in se dal Janezu krstiti. Vemo, kaj se je ob tem zgodilo – to smo obhajali prejšnjo nedeljo – nad Jezusa se je spustil Sveti Duh v obliki goloba in Očetov glas ga je oznanil kot ljubljenega Sina (prim. Mt 3,16-17). To znamenje je Janez čakal. On je! Jezus je Mesija. Vendar pa je Janez zbegan, saj se je razodel na nepričakovan način sredi grešnikov, krščen z njimi, še več, za njih. Toda Duh je razsvetlil Janeza in mu dal razumeti, da se je tako spolnila Božja pravica, se je spolnil načrt zveličanja. Jezus je namreč Mesija, Izraelov kralj, temveč ne z močjo tega sveta, temveč kot Jagnje Božje, ki sprejme nase in odvzame greh sveta.

Janez je pokazal na Jezusa kot na Jagnje Božje
Takega ga je Janez pokazal ljudem in tudi svojim učencem. Janez je namreč imel številčen krog učencev, ki so ga izbrali za duhovnega voditelja in ravno nekateri med njimi bodo postali prvi Jezusovi učenci. Dobro poznamo njihova imena: Simon, ki se bo potem imenoval Peter, njegov brat Andrej, Jakob in njegov brat Janez. Vsi so bili ribiči, vsi Galilejci, kot Jezus.

Odločilen prizor
Dragi bratje in sestre, zakaj smo se tako dolgo zadržali ob tem prizoru? Ker je odločilen! Odločilen za našo vero in je tudi odločilen za poslanstvo Cerkve. Cerkev je namreč v vsakem času poklicana delati to, kar je storil Janez Krstnik, ljudstvu pokazati na Jezusa rekoč: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!« On je edini Zveličar, On je Gospod, med grešniki, a je On, On, noben drugi močnejši, On je!

Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!
To so besede, ki jih mi duhovniki ponavljamo vsak dan med mašo, ko ljudstvu pokažemo kruh in vino, ki sta postala Kristusovo Telo in Kri. To liturgično dejanje predstavlja vse poslanstvo Cerkve, ki ne oznanja sebe samo, gorje, če bi Cerkev oznanjala samo sebe, izgubila bi kompas, temveč oznanja Kristusa, ne prinaša sebe samo, prinaša Kristusa. Kajti On je in samo On, ki rešuje svoje ljudstvo greha, ga osvobaja in ga vodi v deželo življenja in resnične svobode.

Naj Devica Marija, Mati Božjega Jagnjeta, nam pomaga verovati vanj in hoditi za njim.