Leta 2016 deset kanonizacij in štirinajst beatifikacij

VATIKAN (sreda, 11. januar 2017, RV) – Leta 2016 je Cerkev obhajala deset kanonizacij in štirinajst beatifikacij. Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, jih je podrobneje predstavil 9. januarja med uvodnim predavanjem, s katerim se je začel študijski program (Studium) tega dikasterija na Papeški univerzi Urbaniana.

Novi svetniki pripadajo osmim različnim narodnostim, in sicer albanski, argentinski, francoski, italijanski, poljski, mehiški, španski in švedski. Med njimi so en škof, štirje duhovniki, med katerimi so trije ustanovitelji verskih kongregacij; tri redovnice, med katerimi sta dve ustanoviteljici novih kongregacij, ter nazadnje še dva mučenca, en redovni brat in en laik.

Štirinajst beatifikacij pa je obhajalo sedem različnih narodnosti v Albaniji, Argentini, Franciji, Nemčiji, Italiji, Kazahstanu in Laosu. Za blažene je bilo razglašenih 69 mučencev, duhovnikov, posvečenih oseb in laikov. Poleg njih so bili med blažene prišteti še štiri ženske in trije moški.

Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je svoje predavanje posvetil »svetosti in njenemu napornemu cerkvenemu postopku«. Poudaril je, da so kanonizacije in beatifikacije »sad dolgega, vestnega in napornega dela postulatorjev v tesnem sodelovanju s Kongregacijo za zadeve svetnikov«. Temelj so t. i. pozicije, to je dosje o krepostih, mučeništvu in čudežih. V desetih letih, od 2006 do 2016, je bilo vatikanskemu dikasteriju izročenih 351 pozicij. Največ jih je prišlo iz Italije, in sicer 139. Sledijo Španija, od koder jih je prišlo 60, 20 s Poljske, 13 iz Brazilije, 10 iz Francije in 8 iz Indije. Med temi 351 izročenimi pozicijami jih 293 vsebuje dosje o krepostih in 58 o mučeništvih.

Kardinal Amato je spomnil, da je bilo v zadnjih letih obravnavanih tudi šest pozicij o »enakovrednih kanonizacijah« (kanonizacija ekvipolente) ter tri, ki so se nanašale na razglasitev cerkvenih učiteljev.

Iz te suhoparne statistike kakor »sveža voda v puščavski oazi, silovito in obilno, izvira življenjski sok svetosti, ki vdira v svet, da bi ga oplodil z dobrim«. Le-ta med drugim postane tudi človeško spodbujanje, kakor potrjuje apostolat misijonarjev na najrevnejših območjih zemlje. Kot je zatrdil kardinal Amato, Cerkev namreč uči, da »niso le duhovniki in posvečene osebe, temveč so vsi krščeni poklicani k svetosti«.