Papež Frančišek: Kot sta Marija in Jožef, tudi mi pustimo, da se nam Bog približa

TRG SV. PETRA (nedelja, 18. december 2016, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Za bogoslužje četrte in zadnje adventne nedelje je značilna tema bližine, Božje bližine do človeštva. Evangeljski odlomek (prim. Mt 1,18-24) nam predstavi dve osebi, ki sta bili bolj kot ostale 'vpletene' v to skrivnost ljubezni: Devica Marija in njen ženin Jožef. Skrivnost ljubezni, skrivnost bližine do človeštva.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Po molitvi in blagoslovu je sveti oče pozdravil vse navzoče na trgu dejal: »Vse vas prosim, da se bo dialog v Demokratični republiki Kongo odvijal z vso jasnostjo, da bi preprečili kakršno koli nasilje ter da bo dobro za vso državo.« Papež se je nadalje zahvalil vsem, tako posameznikom kot inštitucijam, ki so mu včeraj voščili in nadaljeval: »Prihodnjo nedeljo bo Božič. Ta teden skušajmo najti kakšen trenutek, da se ustavimo, utihnemo ter si predstavljajmo Marijo in sv. Jožefa, ki gresta v Betlehem, torej pot, napor, pa tudi veselje, ganjenost in potem stiska pri iskanju prostega prenočišča, zaskrbljenost…, in tako dalje. Pri tem nam bodo zelo pomagale jaslice. Skušajmo vstopiti v pravi Božič, tisti Jezusov, ki se nam približuje, Bog z nami, da bomo prejeli milost tega praznika, ki je milost ljubezni, ponižnosti in nežnosti. V teh trenutkih se spomnite moliti tudi zame. Dobro kosilo in nasvidenje!«

Glej, devica bo spočela in rodila sina
Marija je predstavljena v luči prerokbe, ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina« (v. 23). Evangelist Matej je to prepoznal, da se je to zgodilo v Mariji, ki je spočela Jezusa po delovanju Svetega Duha (prim. v. 18). Božji Sin je 'prišel' v njeno telo, da bi postal človek in ona ga je sprejela. Tako, na edinstven način se je Bog približal človeškemu bitju in od žene prejel meso. Bog se nam je približal in sprejel meso žene. Tudi nam se, a na drugačen način, Bog približa s svojo milostjo, da bi vstopil v naše življenje ter nam ponudil v dar svojega Sina. In kaj bomo storili mi? Ga bomo sprejeli, ga pustili, da se približa ali zavrnili, odgnali? Kakor Marija, ki je svobodno ponudila samo sebe Gospodu zgodovine in tako mu dovolila, da je spremenil usodo človeštva. Tako tudi mi, ko sprejmemo Jezusa in ko skušamo vsak dan hoditi za njim, lahko sodelujemo pri njegovem načrtu zveličanja glede nas samih kot sveta. Marija je torej pred nami kot zgled, katerega lahko gledamo in na katerega lahko računamo pri svojem iskanju Boga ter pri svojem prizadevanju za izgradnjo civilizacije ljubezni.

Sv. Jožef, ponižen in pravičen človek
Drugi protagonist današnjega evangelija je sv. Jožef. Evangelist razkrije, kako si Jožef sam ne more razložiti dogajanje, ki se razkriva pred njegovimi očmi, torej Marijina nosečnost. Ravno v trenutku dvoma in stiske, pa mu Bog postane bližnji s svojim poslancem in mu razsvetli naravo tega materinstva: »Otrok, ki ga je spočela, je namreč od Svetega Duha« (v. 20). Tako pred tem nenavadnim dogodkom, ki je v njegovem srcu prebudil številna vprašanja, popolnoma zaupa Bogu, ki se mu je približal, gre za povabilom, in ne odslovi svoje zaročenke, ampak se z njo poroči. S tem, ko je sprejel Marijo, je Jožef zavestno ter z ljubeznijo sprejel Njega, ki je bil v njej spočet po čudovitem delovanju Boga, kateremu ni nič nemogoče. Jožef, ponižen in pravičen človek (prim. v. 19) nas uči vedno zaupati Bogu, ki se je približal. Jožef nas uči  zaupati se mu ter s prostovoljno pokorščino pustiti se mu voditi.

Oba sta pustila, da se je jima je Bog približal
Ta dva lika, Marija in Jožef, ki sta po veri kot prva sprejela Jezusa, nas uvajata v skrivnost Božiča. Marija nam pomaga, da zavzamemo držo razpoložljivosti za sprejem Božjega Sina v svoje konkretno življenje, v svoje meso. Jožef pa nas spodbuja, da vedno iščemo Božjo voljo, ter z zaupanjem gremo za njo. Oba sta pustila, da se je jima je Bog približal.

»Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni: Bog z nami« (Mt 1,23), torej Bog blizu nas. Odprem mu vrata, ko me kaj prosi za druge, v molitvi. To oznanilo upanja, ki se bo spolnilo na Božič, naj vodi k izpolnitvi pričakovanja Boga tudi v vsakem od nas, v vsej Cerkvi, in v številnih malih, ki jih svet prezira, a jih Bog ljubi in se jim približa.