Umrl p. Kolvenbach. Papež: Popolna zvestoba in velikodušna zavzetost

VATIKAN (ponedeljek, 28. november 2016, RV) – 26. novembra zvečer je umrl p. Peter-Hans Kolvenbach, vrhovni predstojnik Družbe Jezusove med letoma 1983 in 2008. Rodil se je na Nizozemskem leta 1928. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1961 v Libanonu. Preden je bil med 33. generalno kongregacijo izvoljen za vrhovnega predstojnika, je bil provincial jezuitov na Bližnjem vzhodu. Po 25 letih vodenja reda je takratnemu papežu Benediktu XVI. podal svoj odstop. Zadnja leta je živel v Bejrutu v Libanonu in opravljal preprosto delo arhivarja in bibliotekarja na univerzi sv. Jožefa.

Papež Frančišek: Popolna zvestoba in velikodušna zavzetost
Papež Frančišek se ob njegovi smrti v sožalnem telegramu novemu vrhovnemu predstojniku p. Arturu Sosi Abscalu in celotni jezuitski družini spominja »popolne zvestobe p. Kolvenbacha Kristusu in njegovemu evangeliju«, ki je bila združena z »velikodušno zavzetostjo« pri opravljanju dolžnosti v duhu služenja in za dobro Cerkve. Sveti oče moli za pokojnika in Božje usmiljenje prosi večnega miru za njegovo dušo. Na koncu še pravi, da bo duhovno prisoten na pogrebu, in vsem, ki žalujejo, podeljuje apostolski blagoslov.

Spomini p. Lombardija: Oseba, ki je na nas vedno naredila globok vtis
»P. Kolvenbach je bil izvoljen v posebnem trenutku,« meni predsednik administrativnega sveta vatikanske fundacije 'Joseph Ratzinger – Benedikt XVI.', p. Federico Lombardi. Po bolezni p. Arrupeja je papež Janez Pavel II. imenoval p. Dezzo kot svojega predstavnika za vodenje Družbe Jezusove, ki je kmalu potem sklical generalno kongregacijo. P. Lombardi, ki je bil navzoč kot predstavnik italijanske province, se spominja, da sta se je udeležila tudi p. Bergoglio in p. Sosa, kot predstavnika Argentine in Venezuele: »P. Kolvenbach je bil nekoliko posebna osebnost: bil je provincial Bližnjega vzhoda in čeprav je bil evropskega porekla, je vse svoje apostolsko življenje preživel v Libanonu.«

Družbo Jezusovo je usmerjal k poslanstvu v svetu, in sicer z veliko pozornostjo na razločevanje, da bi se prilagodili aktualni situaciji, da bi razumeli, kaj zahteva Duh. Vendar pa osebno ni bil toliko usmerjen navzven, kot pravi p. Lombardi. Drugače, kakor p. Arrupe, ki je bil kot osebnost bolj poznan tudi v svetu redovnega življenja in javnosti. P. Kolvenbach je imel izreden spomin in razumnost. Zapomnil si je vse in dobro je poznal tudi posamezne situacije, celo bolje od asistentov, ki bi mu morali pomagati: »Je oseba, ki je na nas vedno naredila globok vtis, zaradi svoje pozornosti, svoje bistroumnosti, ker je bil zelo prijeten in duhovit.«

Čeprav je bil v pogovoru zelo živahen, pa je bil istočasno »oseba velike strogosti«. P. Lombardi se še spominja, da je bil za sobrate »zgled izjemno intenzivnega verskega življenja z duhovnega in asketskega vidika«. Papež Janez Pavel II. ga je nekoč povabil, da je vodil duhovne vaje zanj in za člane rimske kurije. Obdobje, ko je p. Kolvenbach vodil Družbo Jezusovo, skorajda sovpada s pontifikatom tega papeža. »Spremljal nas je torej v vseh tistih letih spreminjanja današnjega sveta,« zaključuje p. Lombardi: »Oseba, ki se je spominjamo z veliko naklonjenostjo in veliko hvaležnostjo.«