Včeraj zaprli sveta vrata treh rimskih papeških bazilik

VATIKAN (ponedeljek, 14. november 2016, RV) – Medtem ko sveta vrata bazilike svetega Petra ostajajo odprta samo še do naslednje nedelje, ko se bo sklenil jubilej Usmiljenja, so jih v treh rimskih papeških bazilikah zaprli že včeraj zvečer. Slovesno bogoslužje z obredom zaprtja svetih vrat je v baziliki svetega Janeza v Lateranu vodil vikar rimske škofije in nadduhovnik bazilike, kardinal Agostino Vallini. Sveta vrata papeške bazilike Marije Velike je zaprl nadduhovnik svetišča kardinal Santos Abril y Castello, v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja pa kardinal James Michael Harvey, nadduhovnik te bazilike.

Kardinal Vallini: Svet je v rokah Božjega usmiljenja
»V tem jubileju Usmiljenja smo se ponovno naučili, da končna usoda sveta ni v rokah ljudi, ampak v rokah Božjega usmiljenja, katerega vidno obličje je Jezus,« je med včerajšnjo mašo dejal kardinal Vallini. Verovati v Jezusa pomeni razumeti svojo usodo, zajemati iz izvira luči, veselja in miru. Kristus-usmiljenje je zadnje in najvišje dejanje, s katerim nam Bog prihaja naproti. »Jubilej je bil za Cerkev ugoden čas, ki je naše pričevanje kot vernikov naredil še močnejše in bolj učinkovito,« je zatrdil Vallini. Če bomo živeli pod usmiljenim pogledom Očeta, bomo uresničene in srečne osebe. Zgodovina zveličanja je bila vse do danes in bo tudi v prihodnosti »ekonomija usmiljenja«. Nadduhovnik lateranske bazilike je še izpostavil pomemben sad svetega leta: to je prizadevanja za rast v pozornosti, skrbi in zavzetosti do trpečih in revnih. »Opaziti trpečega, se zanj zanimati in storiti vse, kar je mogoče, da bi pomagali, dvignili, tolažili, in to z Jezusovimi čustvi, je dolžnost vsakega Kristusovega učenca, ki jo danes želimo obnoviti,« je še dejal kardinal Vallini.

Kardinal Abril y Castello: Pustimo Mariji, da nas spremlja
Kardinal Abril y Castello pa je med pridigo v baziliki Marije Velike dejal, da smo Cerkev na poti, pri tem pa sledimo Mariji, ki nas vodi s svojo materinsko roko. Marija kot »Mati usmiljenja« nam pomaga odpirati naše srce za ljubezen usmiljenega Boga. Povabil je, naj pustimo, da nas spremlja Marija, da bomo tako odkrili lepoto srečanja z njenim Sinom Jezusom. »Na stežaj odprimo srce za veselje odpuščanja, zavedajoč se zaupnega upanja, ki nam je podeljeno, da bi naše vsakodnevno življenje postalo ponižno orodje Božje ljubezni,« je zatrdil kardinal. Med homilijo je tudi spomnil, da nas ob koncu leta Usmiljenja Jezus izprašuje o naši ljubezni do Boga in do bratov. »Res je, da smo si v tem svetem času prizadevali obnoviti svetišče svojega srca in skupnosti kot 'žive skale'. A s tem, ko smo se vzpenjali proti gori Božje ljubezni, se je obzorje našega življenja še bolj odprlo in še bolj smo se zavedli svojegauboštva.«

Kardinal Harvey: Vrata Božjega usmiljenja niso nikoli zaprta
»Jubilej se zaključuje, a večno je Njegovo usmiljenje,« pa je izpostavil kardinal Harvey med mašo v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja. »Gospod nas nikoli ne neha klicati k izvirom svojega usmiljenja, kjer se lahko odžejamo. Obnovljeni ob vsakem letnem času lahko s Pavlom rečemo 'tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu'.« Res je, kakor pravi Psalmist, »večno je njegovo usmiljenje«. Pa vendar ljudje potrebujemo močne čase, ko lahko poživimo svojo vero, ki občasno postane mlačna, in svojozavzetost, ki občasno postane brezvoljno. Čeprav se leto Usmiljenja izteka, se po besedah kardinala Harveyja zavedamo, da »vrata Božjega usmiljenja niso nikoli zaprta«.