MALMÖ (ponedeljek, 31. oktober 2016, RV) – Po ekumenski molitvi
v luteranski katedrali je papež Frančišek odšel v športno areno v Malmöju, kjer je
potekalo ekumensko srečanje. Po uvodnih pesmih, pričevanjih in govoru predsednika
Svetovne luteranske zveze je zbrane predstavnike in delegate krščanskih veroizpovedi
nagovoril tudi sveti oče.
Med nami je mnogo več tistega, kar nas združuje, kot tistega, kar nas ločuje
»Dragi bratje in sestre, zahvaljujem se Bogu za to skupno komemoracijo ob 500-letnici
Reforme, ki jo živimo s prenovljenim duhom ter v zavedanju, da je enost med kristjani
prednostna naloga, saj prepoznavamo, da je med nami mnogo več tistega, kar nas združuje,
kot tistega, kar nas ločuje. Pot, ki smo jo začeli zato, da bi jo dosegli, je že velik
dar, ki nam ga Bog podarja. Zahvaljujoč njegovi pomoči, smo danes zbrani tukaj, luterani
in katoličani, v duhu občestvenosti, da bi svoj pogled usmerili k edinemu Gospodu,
Jezusu Kristusu.«
Skupna izjava Caritas Internationalis in Svetovne službe svetovne luteranske
zveze
»Zaradi dialoga med nami smo mogli poglobiti vzajemno razumevanje, vzbuditi medsebojno
zaupanje ter potrditi željo, da bi hodili proti polnemu občestvu. Eden od sadov tega
dialoga je sodelovanje med različnimi organizacijami Svetovne luteranske zveze in
katoliško Cerkvijo. Zahvaljujoč temu novemu ozračju razumevanja, bosta danes Caritas
Internationalis in Svetovna služba Svetovne luteranske zveze podpisali
skupno izjavo o dogovorih. Namen le-te je razviti in utrditi kulturo sodelovanja za
pospeševanje človeškega dostojanstva in družbene pravičnosti. Prisrčno pozdravljam
člane obeh organizacij, ki sta bili in sta v svetu, razdrobljenem zaradi vojn, svetel
zgled predanosti in služenja bližnjemu. Spodbujam jih, naj gredo naprej po poti sodelovanja.«
Vsi smo odgovorni za varovanje stvarstva
»Pozorno sem poslušal pričevanja: kako sredi mnogih izzivov, dan za dnem, dajo na
razpolago življenje za izgradnjo sveta, ki bi bil vedno bolj v skladu z Božjimi načrti.
Pranita je omenila stvarstvo. Zagotovo je vse stvarstvo izraz neizmerne Božje ljubezni
do nas; zato moremo tudi preko darov narave zreti Boga. Tako kot ti, sem tudi sam
osupel zaradi izkoriščanj, ki škodujejo planetu, našemu skupnemu domu, in ki imajo
hude posledice tudi za podnebje. Kakor si prav spomnila, so zaradi tega pogosto najbolj
prizadete osebe, ki so najbolj ranljive in imajo manj sredstev ter so se primorane
preseliti, da bi se obvarovale pred učinki podnebnih sprememb. Vsi smo odgovorni za
varovanje stvarstva, še posebej mi kristjani. Naš način življenja, naše vedenje morata
biti v skladu z našo vero. Poklicani smo gojiti harmonijo s samimi seboj in z drugimi,
pa tudi z Bogom in z delom njegovih rok. Pranita, spodbujam te, da bi si še naprej
prizadevala delovati v prid našemu skupnemu domu.«
Povezovanje kristjanov v Kolumbiji
»Msgr. Hector Fabio nas je seznanil o skupnem delu, ki ga katoličani in luterani opravljajo
v Kolumbiji. Dobra novica je, da se kristjani povezujejo, da bi začeli s skupnostnimi
in družbenimi procesi, ki so v interesu vseh. Prosim vas za posebno molitev za tisto
čudovito deželo, da bi mogli s sodelovanjem vseh končno doseči mir, ki je tako želen
in potreben za vredno človeško sobivanje. Naj bo molitev, ki objame tudi vse države,
v katerih se podaljšujejo težke konfliktne situacije.«
Norost ljubezni do Boga in do bližnjega
»Marguerite je našo pozornost usmerila na delo za pomoč otrokom, ki so žrtve mnogih
grozot ter na prizadevanje za mir. To je občudovanja vredno in je obenem poziv, da
bi resno vzeli neštete situacije ranljivosti, zaradi katerih trpijo mnoge osebe, ki
niso zaščitene, ki nimajo glasu. To, kar je zate poslanstvo, je bilo seme, ki je obrodilo
bogate sadove. In danes, zahvaljujoč temu semenu, se na tisoče otrok lahko uči, raste
in zdravijo. Zahvaljujem se ti za to, da zdaj, tudi v izgnanstvu, še naprej posreduješ
sporočilo miru.« Marguerite, ki je sicer iz Burundija, je zaradi težke situacije v
državi skupaj z organizacijo Hiša miru namreč našla zatočišče v Ruandi, kjer
s sodelavci spremlja begunce. Sveti oče je nadaljeval z naslednjimi besedami: »Rekla
si, da vsi, ki te poznajo, mislijo, da je to, kar delaš, norost. Seveda, je norost
ljubezni do Boga in do bližnjega. Ko bi se le ta norost mogla širiti, osvetljena z
vero in zaupanjem v Previdnost! Pojdi naprej in naj glas upanja, kateremu si prisluhnila
na začetku svoje 'avanture', še naprej spodbuja tvoje srce in srca mnogih mladih.«
Ganljivo pričevanje Rose, članice olimpijske begunske ekipe
Kot zadnja je svojo življenjsko zgodbo predstavila 23-letna Rose iz Južnega Sudana,
članica olimpijske begunske ekipe, ki je letos poleti nastopila v Rio de Janeiru.
Papež Frančišek je svoj nagovor nadaljeval z besedami, da je bilo njeno pričevanje
resnično ganljivo: »Znala je izkoristiti talent, ki ga je prejela od Boga, preko športa.
Namesto, da bi svoje moči zapravljala v sovražnih situacijah, jih je vložila v rodovitno
življenje. Medtem ko sem poslušal tvoje pričevanje, so mi na misel prihajali mnogi
mladi, ki potrebujejo pričevanja, kakršno je tvoje. Rad bi spomnil, da vsi lahko odkrijejo,
kako čudovito je biti Božji otroci in da je privilegij, da prejemamo Njegovo naklonjenost
in ljubezen. Rose, iz srca se ti zahvaljujem za tvoj trud in požrtvovalnost za to,
da bi druga dekleta spodbudila, naj se vrnejo v šolo, pa tudi za tvojo vsakodnevno
molitev za mir v mladi državi Južni Sudan, ki ga tako potrebuje.«
Napraviti otipljivo nežnost in usmiljeno ljubezen Boga, ki ne škartira
nikogar
»Po tem, ko smo prisluhnili tem močnim pričevanjem, ki nas vabijo k razmisleku o našem
življenju in načinu, na katerega odgovarjamo na situacije potreb, ki jih srečujemo,
se želim zahvaliti vsem vladam, ki pomagajo pribežnikom, beguncem in prosilcem za
azil. Vsako dejanje, ki je v pomoč tem osebam, ki potrebujejo zaščito, predstavlja
veliko gesto solidarnosti in priznavanja njihovega dostojanstva. Za nas kristjane
je prednostna naloga iti naproti škartiranim in odrinjenim na rob v našem svetu; napraviti
otipljivo nežnost in usmiljeno ljubezen Boga, ki ne škartira nikogar, ampak sprejema
vse.«
Spomin na Sirijo in molitev zanjo
»Kmalu bomo prisluhnili pričevanju škofa Antoina, ki živi v Alepu, mestu, ki je izčrpano
zaradi vojne, kjer so prezirane in poteptane celo najbolj temeljne pravice. Novice
nam vsak dan poročajo o neizrekljivem trpljenju zaradi sirskega konflikta, ki traja
zdaj že več kot pet let. Sredi tolikega opustošenja je resnično herojsko, da tam ostajajo
moški in ženske, ki nudijo materialno in duhovno pomoč tistim, ki ju potrebujejo.
Prav tako občudovanja vredno je, da ti, dragi brat, še naprej deluješ sredi tolikih
nevarnosti, da bi nam povedal o dramatični situaciji Sircev. Vsak izmed njih je v
našem srcu in v naši molitvi. Prosimo za milost spreobrnjenja src tistih, ki imajo
odgovornost za usodo tistega področja.«
Da bi bili pogumni in zvesti pričevalci krščanskega upanja
»Dragi bratje in sestre, ne dovolimo, da bi zaradi nasprotovanj postali malodušni.
Te zgodbe nas spodbujajo ter nam dajejo nov zagon, da bi delali vedno bolj združeni.
Ko se bomo vrnili domov, ponesimo s seboj prizadevanje za to, da bi vsak dan naredili
gesto miru in sprave, da bi bili pogumni in zvesti pričevalci krščanskega upanja.«
Ekumenskemu dogodku v areni je sledilo srečanje s 30 voditelji krščanskih delegacij. Svetega očeta so spremljali kardinal Kurt Koch ter predsednik in podpredsednik Svetovne luteranske zveze.
All the contents on this site are copyrighted ©. |