Papež med jutranjo mašo o Božjem kraljestvu, hoji in poslušnosti

VATIKAN (torek, 25. oktober 2016, RV) – Papež Frančišek je med jutranjo mašo v Domu svete Marte opozoril, naj se preveč ne osredotočamo na strukture in organizacijske sheme. Božje kraljestvo ni nepremično, ampak je na poti. Da bi Božje kraljestvo raslo, Gospod od vseh nas zahteva poslušnost.

Božje kraljestvo ni nepremično, ampak hodi
Blagor tistim, ki hodijo v Gospodovi postavi, je začel današnjo homilijo sveti oče in izpostavil, da postava ni samo za proučevanje, ampak da »jo hodimo«. Postava je za življenje, je kot pomoč za ustvarjanje kraljestva, ustvarjanje življenja. Danes nam Gospod pravi, da je tudi kraljestvo »na poti«, »hodi«.

»Kaj je Božje kraljestvo? Morda je Božje kraljestvo neka dobro zastavljena struktura, v celoti urejena, dobro pripravljene organizacijske sheme … In tisto, kar v njih ne vstopi, ni Božje kraljestvo. Ne. Z Božjim kraljestvom se zgodi isto, kar se lahko zgodi s postavo: nepremičnost, togost … Postava je za to, ''da jo hodimo'', Božje kraljestvo hodi. Ni nepremično. Še več: Božje kraljestvo ''se dela'' vsak dan,« je pojasnil papež Frančišek.

Nadaljeval je, da Jezus v svojih prilikah govori o stvareh vsakdanjega življenja. Kvas, ki ne ostane kvas, saj se nazadnje pomeša z moko, je torej ''na poti'' in naredi kruh. Seme, ki ne ostane seme, saj umre in dá življenje drevesu. Kvas in seme sta po papeževih besedah »na poti, da bi nekaj naredila«, a da bi se to zgodilo, umreta. Ne gre za vprašanje majhnosti, ali je nekaj majhno ali pa veliko. Problem je v hoji, na poti namreč pride do preobrazbe.

Božje kraljestvo raste v poslušnosti Svetemu Duhu
Nekdo, ki vidi samo postavo, a ne hodi po poti, ima nepremično držo, ima držo togosti. »Katera je tista drža, ki jo Gospod zahteva od nas, da bi Božje kraljestvo raslo in postalo kruh za vse in bivališče za vse?« je papež zastavil vprašanje in odgovoril: »Poslušnost. Božje kraljestvo rase s poslušnostjo moči Svetega Duha. Moka neha biti moka in postane kruh, ker je poslušna moči kvasu; in kvas se pusti umesiti v moko … moka sicer nima čustev, a lahko si predstavljamo, da pustiti se pregnesti pomeni tudi nekoliko trpeti. In zatem se pusti speči. Tako raste tudi kraljestvo. In na koncu postane hrana za vse.«

Moka je poslušna kvasu. Božje kraljestvo raste na ta način. Moški in ženska, ki sta poslušna Svetemu Duhu, rasteta in sta dar za vse. Tudi seme, da bi bilo rodovitno, je poslušno in izgubi svoje bistvo semena ter postane neka druga stvar, veliko večja, spremeni se. Tako je z Božjim kraljestvom: hodi, hodi proti upanju, hodi proti polnosti.

Tog človek ima gospodarje in ne očeta
Božje kraljestvo se oblikuje vse dni, s poslušnostjo Svetemu Duhu, ki je tisti, ki povezuje naš mali kvas ali malo seme z močjo in ju spremeni, da bi zrasla. Če pa ne hodimo, postanemo togi. Togost pa iz nas naredi sirote brez Očeta.

Kot je dejal papež: »Tog človek ima samo gospodarje in ne očeta. Božje kraljestvo je kakor mati, ki vzgaja in je rodovitna, sama sebe daje otrokom, da bi imeli hrano in bivališče, v skladu z Gospodovim zgledom. Velikokrat smo poslušni našim kapricam, našim sodbam. ''Jaz delam to, kar hočem …'' Božje kraljestvo tako ne raste, mi ne rastemo. Poslušnost Svetemu Duhu je tista, ki nam bo dala rast in nas spremenila kakor kvas in seme. Naj nam Gospod dá milost te poslušnosti.«