Izšla knjiga kardinala Müllerja o Benediktu XVI. in Frančišku

VATIKAN (torek, 25. oktober 2016, RV) – Pred nekaj dnevi je izšla knjiga kardinala Gerharda Ludwiga Müllerja z naslovom Benedikt in Frančišek. Petrova naslednika v služenju Cerki. Prefekt Kongregacije za nauk vere oriše lika obeh papežev, spregovori o reformi rimske kurije ter v ospredje postavi teološko delo Josepha Ratzingerja in Cerkev papeža Frančiška, ki »je revna in je za revne«. O svojem zadnjem delu je je kardinal Müller spregovoril za Radio Vatikan.

Naslednika svetega Petra
Benedikta in Frančiška je po njegovem prepričanju treba najprej videti kot »naslednika svetega Petra«, saj je tako v skladu z našo teologijo: »Papež ni neposreden naslednik prejšnjega papeža, ampak je vsak papež naslednik svetega Petra in torej predstavlja veliko nalogo, ki jo je dal Jezus Kristus. Zato je vsak papež v svoji osebi postavljen od samega Jezusa Kristusa.«

Benedikt XVI.
Na vprašanje, kakšen vpliv je imel Benedikt XVI. na našo vero v Kristusa, kardinal najprej spomni na njegovo knjigo o Jezusu iz Nazareta. Dodaja, da je to bila »izpoved vere svetega Petra«. Veliko ljudi je govorilo, da je Jezus bil prerok. Peter, v osebi Cerkve, pa je, zahvaljujoč razodetju nebeškega Očeta, dejal: 'Ti si Kristus, Mesija.' »In to je jedro petrinskega poslanstva. Ta knjiga ni samo zasebno delo … Ampak je skoraj jedro primata. Primat potrebujemo, da bi se vsi verniki povezali v eno samo vero. Vera ni samo skupek prepričanj, idej. V središču vere je oseba Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.«

Cerkev, revna in za revne
Eno od poglavij knjige ima naslov Cerkev, revna in za revne. Po kardinalovih besedah izraz ni enkraten, ampak je prednosten. Izvorno se glasi »za revne in za mlade« in izvira iz drugega vatikanskega koncila, najdemo ga v dokumentu Gaudium et Spes in tudi v družbenem nauku Cerkve. Izraz »ni padel z neba kakor zvezda«, je dodal kardinal Müller, »prihaja iz jedra, iz središča poslanstva Cerkve«. Papež Frančišek vedno pravi: »To, kar mi, Cerkev, lahko damo revnim, je predvsem evangelij.« To novo vest, da je Kristus umrl in vstal za vse ljudi. »Posledično pa mi moramo poskrbeti za celostni razvoj vseh ljudi. Vsi imajo temeljno pravico, da so neposredno deležni materialnih, kulturnih in družbenih dobrin človeštva. Papež Frančišek nas je k temu ponovno odprl in nam to tudi neposredno in konkretno pokazal.« To je tudi velik izziv, ki danes obstaja po vsem svetu. Po kardinalovem mnenju Frančišek daje veliko spodbudo na tem področju ne samo Cerkvi, ampak vsemu človeštvu.

Reforma rimske kurije
Kardinal Müller je bil povprašan še o reformi rimske kurije, ki pa jo je po njegovem mnenju treba razlikovati od reforme neke človeške ustanove. Tu namreč gre za Cerkev, Cerkev pa je ustanovljena na Jezusu Kristusu in je torej Božje delo. Mi ne moremo reformirati Cerkve, kakor da bi bila nek predmet v naših rokah. Kadar govorimo o rimski kuriji, moramo najprej pogledati, kaj to sploh je. »Rimska kurija ni birokratski aparat, ki vodi Cerkev; to je preveč posvetna miselnost. Predvsem gre za duhovno reformo, kjer duhovnost spodbuja in motivira vse, ki sodelujejo pri delu rimske kurije.« Mnogi ljudje, novinarji govorijo predvsem o reformi v smislu nove zunanje organizacije, kar pa je – kot zatrjuje kardinal Müller – »sekundarnega pomena«. »Najpomembnejša reforma je reforma duha, ki je duh služenja, duh sprejemanja. V tem smislu potrebujemo reformo kurije. Papež ni govoril samo o reformi kurije, ampak o reformi vse Cerkve, vseh ordinariatov, vikariatov, škofij. Pomembno je, da je nov duh, ne samo v birokraciji in administraciji,« je še dejal prefekt.