Papež o pogovoru: Poslušati, razložiti, ne se jeziti, ne kričati

VATIKAN (sobota, 22. oktober 2016, RV) – Na Trgu svetega Petra je dopoldne potekala »jubilejna avdienca«. Verniki – zbralo se jih je okoli sto tisoč – so prisluhnili evangeljskemu odlomku o Jezusu in Samarijanki, ki se srečata ob Jakobovem studencu v samarijanskem mestu Sihar (glej Jn 4,5-27). Papež Frančišek se je pri katehezi osredotočil na njun pogovor. Izpostavil je, da je pri vsakem pogovoru pomembno poslušanje in spoštovanje drugega, dialog pa prav tako podira zidove ločitev in nerazumevanj.

Pogovor – znamenje spoštovanja, izraz ljubezni
Odlomek iz Janezovega evangelija pripoveduje o Jezusovem srečanju z ženo Samarijanko. Kar najbolj preseneti pri tem srečanju je zelo strnjen pogovor med ženo in Jezusom. In ravno ta vidik, torej pogovor, dialog, je papež želel izpostaviti med današnjo avdienco.

Pogovor omogoči osebam, da se spoznajo in razumejo potrebe drug drugega. Predvsem pa je »znamenje velikega spoštovanja, saj osebe postavi v držo poslušanja in v položaj, da vidijo boljše vidike sogovornika«. Pogovor je prav tako »izraz ljubezni«, ki nam, ne da bi pri tem zanikali razlike, lahko »pomaga iskati in med seboj deliti skupno dobro«. Pogovor nas tudi spodbuja, da se postavimo pred drugega in ga vidimo kot »dar Boga, ki nas vabi in prosi, da ga prepoznamo«.

Trenutki tišine
Mnogokrat se ne srečamo z brati in sestrami, četudi živimo ob njih, še posebej takrat, ko svoj položaj postavimo nad njihovega. Ne pogovarjamo se, kadar ne poslušamo dovolj ali pa drugega prekinemo, da bi mu dokazali, kako imamo prav. »Pravi pogovor, dialog, pa zahteva trenutke tišine, v katerih sprejmemo izjemen dar Božje navzočnosti v bratu,« je dejal papež.

»Dragi bratje in sestre,« je nadaljeval, »pogovarjanje pomaga osebam, da humanizirajo odnose in presežejo nerazumevanja. Velika je potreba po pogovoru v naših družinah. Koliko lažje bi se razrešila vprašanja, če bi se naučili medsebojno poslušati!« Enako je za odnos med možem in ženo, med starši in otroki. Koliko pomoči lahko pride iz pogovora tudi med učitelji in njihovimi učenci, ali pa med vodilnimi in delavci, da bi našli najboljše delovne rešitve.

Pogovor o stvarstvu, pogovor med verstvi
Sveti oče je dejal, da tudi Cerkev živi pogovor z moškimi in ženskami vsakega časa, da bi razumela njihove potrebe, ki so v srcu vsake osebe, in da bi prispevala k uresničevanju skupnega dobrega. »Pomislimo na velik dar stvarstva in na odgovornost, ki jo imamo vsi pri varovanju našega skupnega doma: pogovor o tako osrednji temi je neizogibna zahteva. Pomislimo na dialog med verstvi, da bi odkrili globoko resnico o njihovem poslanstvu med ljudmi in da bi prispevali k izgradnji miru in k mreži spoštovanja in bratstva.«

Dialog – izraz velike potrebe po Božji ljubezni
Ob koncu kateheze je papež Frančišek izpostavil, da »so vse oblike dialoga izraz velike potrebe po ljubezni Boga«, ki gre vsem naproti in v vsakega polaga seme svoje dobrote, da bi lahko sodeloval pri njegovem ustvarjalnem delu. »Dialog podira zidove ločitev in nerazumevanj; ustvarja mostove komunikacije in ne dovoli, da bi se kdo izoliral in se zaprl v svoj mali svet.« Sveti oče je opomnil, naj ne pozabimo, da pogovarjati se pomeni poslušati, kaj mi pravi drugi, in z blagostjo povedati, kaj mislim jaz. Na ta način se odnosi lahko izboljšajo. A če drugemu ne pustim, da bi povedal, kaj mu leži na srcu, in začnem kričati, to ne bo dobro vplivalo na najin odnos, ne na odnos med možem in ženo, med starši in otroki. »Poslušati, razložiti, mirno, ne se jeziti na drugega, ne kričati – odprto srce,« je povzel Frančišek.

Pogovor pomaga rasti znamenjem Božjega usmiljenja
Jezus je dobro vedel, kaj se je nahajalo v Samarijankinem srcu. A kljub temu je ni zavrnil, da se ne bi mogla izraziti; pustil ji je govoriti in je počasi vstopil v skrivnost njenega življenja. Ta nauk velja tudi za nas, je dodal papež in sklenil: »Po pogovoru lahko pomagamo rasti znamenjem Božjega usmiljenja in jih narediti za orodja sprejemanja in spoštovanja.«