VATIKAN (sreda, 19. oktober 2016, RV) – Papež Frančišek je med današnjo redno splošno avdienco nadaljeval s pojasnjevanjem del usmiljenja ter podrobneje spregovoril o dveh telesnih delih usmiljenja: lačnim dati jesti in žejnim dati piti.
Sprejeti realnost: obstajata lakota in žeja
Ena od posledic tako imenovane »blaginje« je, da se osebe zapirajo vase in
postajajo neobčutljive za potrebe drugih. Vse se naredi, da se jih preslepi s kratkotrajnimi
življenjskimi modeli, ki izginejo po kakšnem letu, kot če bi naše življenje bilo neka
moda, ki se ji sledi in se jo menja ob vsakem letnem času. Papež je izpostavil, da
je »realnost treba sprejeti takšno kot je«. Pogosto nam ponuja različne stiske.
In zato je med deli usmiljenja tudi opozorilo na lakoto in žejo: »lačnim dati
jesti in žejnim dati piti«. Koliko krat nam mediji govorijo o ljudeh, ki trpijo
zaradi pomanjkanja hrane in vode, kar povzroča težke posledice predvsem pri otrocih.
Ko med mano in revežem ni razdalje
Določene novice in predvsem slike se dotaknejo javnega mnenja in občasno nastanejo
iniciative, ki pozivajo k pomoči in spodbujajo solidarnost. Donacije so velikodušne
in na ta način se lahko olajša trpljenje mnogih. »Ta oblika dejavne ljubezni je
pomembna, a nas morda ne vključuje neposredno,« je papež nadaljeval katehezo.
»A ko gremo po cesti in srečamo osebo v stiski ali kadar nam na vrata doma potrka
revež, je to nekaj popolnoma drugega. Nismo več pred sliko, ampak smo vpleteni v prvi
osebi. Nobene razdalje več ni med mano in njim ali njo, čutim se izzvanega.«
Revščina v abstraktnem smislu nas ne izzove, dá nam misliti, zaradi nje se pritožujemo.
Ko pa vidiš revščino na mesu moškega, ženske, otroka – to od nas zahteva odziv. Zato
pogosto bežimo pred osebo v stiski, se ji ne približamo ali pa realnost ljudi v potrebi
zamaskiramo z modnimi navadami. Sveti oče je pred vernike, zbrane na Trgu svetega
Petra, postavil nekaj vprašanj: »Kakšna je moja reakcija v teh primerih? Pogledam
proč in grem mimo? Ali pa se ustavim in osebo nagovorim, se pozanimam za njen položaj?
Jo poskušam na kakšen način sprejeti ali pa se je poskušam čim prej osvoboditi? Morda
prosi samo kaj nujnega, nekaj za jesti in piti. Pomislimo za trenutek: koliko krat
molimo Očenaš, a nismo zares pozorni na besede ''Daj nam danes naš vsakdanji kruh''.
Vera brez del je mrtva
Eden od Psalmov nam pravi, da je Bog tisti, ki daje hrano vsemu živemu. Izkušnja lakote
je težka. To vé tisti, ki je živel obdobje vojne ali hude lakote. »Pa vendar se
takšne izkušnje ponavljajo vsak dan in se jih živi poleg izobilja in odmetavanja,«
je dejal Frančišek in kot aktualne opredelil naslednje Jakobove besede: »Kaj pomaga,
moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?
Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas
reče: ‘Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!’ a jima ne daste, kar potrebujeta
za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva«
(Jak 2,14-17). Sveti oče je dodal: »Vedno je kdo, ki je lačen in žejen in me potrebuje.
Ne morem pooblastiti nikogar drugega. Ta revež potrebuje mene, potrebuje
mojo pomoč, mojo besedo, mojo zavzetost.«
Izročiti Jezusu, da bo malo postalo obilno
O tem je govoril tudi Jezus. Ko je videl veliko množico, ki mu je sledila, je svojim
učencem rekel: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« (Jn 6,5). In učenci
so mu odgovorili: »Nemogoče je, najbolje, da jih odsloviš …« A Jezus jim
je rekel: »Vi jim dajte jesti« (Mr 14,16). Prinesli so mu nekaj kruha in
rib, ki so jih imeli s sabo, Jezus jih je blagoslovil, razlomil in jih razdelil vsem.
Po papeževih besedah je to za nas zelo pomembna lekcija: govori nam, da bo tisto malo
kar imamo, če izročimo v Jezusove roke in podelimo z vero, postalo obilno bogastvo.
Hrana in voda sta univerzalni pravici
Papež Benedikt XVI. je v okrožnici Ljubezen v resnici zapisal: »Lačnim
dati jesti je za vesoljno Cerkev etični imperativ … Pravici do prehrane in vode imata
pomembno vlogo pri doseganju drugih pravic … Nujno je torej, da dozori solidarna zavest,
ki bo upoštevala prehrano in dostop do vode kot univerzalni pravici vseh človeških
bitij brez razlikovanja in diskriminacije.« Papež Frančišek je poudaril, naj
ne pozabimo Jezusovih besed »Jaz sem kruh življenja« (Jn 6,35) in »Kdor
je žejen, naj pride k meni« (Jn 7,37). Te besede so za vse nas vernike provokacija,
da bi spoznali, kako se ravno preko tega, da dajemo jesti lačnim in piti žejnim, odvija
naš odnos z Bogom, ki je po Jezusu razodel svoje usmiljeno obličje.
All the contents on this site are copyrighted ©. |