Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 29. nedeljo med letom

2 Mz 17,8-13
Tedaj je prišel Amálek in se je bojeval z Izraelom v Refidímu. Mojzes je rekel Józuetu: »Izberi nam može in pojdi v boj zoper Amáleka! Jutri se postavim na vrh hriba z Božjo palico v svoji roki.« Józue je storil, kakor mu je naročil Mojzes, da bi se bojeval z Amálekom. Mojzes, Aron in Hur pa so se povzpeli na vrh hriba. Ko je Mojzes držal svojo roko kvišku, je uspeval Izrael, ko pa je povesil svojo roko, je uspeval Amálek. Toda Mojzesovi roki sta se utrudili. Vzela sta kamen in ga položila podenj, da je sedel nanj. Aron in Hur pa sta mu podpirala roki, eden na eni strani in drugi na drugi strani. Tako sta njegovi roki ostali trdni vse do sončnega zahoda. In Józue je potolkel Amáleka in njegovo ljudstvo z ostrim mečem.

2 Tim 3,14-4,2
Ti pa ostajaj pri tem, česar si se naučil in kar si v veri sprejel, saj veš, od koga si se naučil in da že od otroštva poznaš Sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri, ki je v Kristusu Jezusu. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo. Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovem prihodi in pri njegovem kraljestvu: oznanjaj besedo, nastopaj, naj bo ugodno ali neugodno, prepričuj, grajaj, spodbujaj v vsej potrpežljivosti in poučevanju.

Lk 18,1-8
Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila vdova, ki je prihajala k njemu in govorila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo nenehno prihajala mučit.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik!  Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar pri njih odlašal. Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Avguštin pravi: »Jezus gotovo ne priporoča dolge molitve, saj nas pred njimi celo svari, temveč vztrajanje v molitvi.« Origen dodaja: »Tisti, ki neprestano molijo, imajo zagovornika pri Očetu, ki jim da, kar ga prosijo.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Vztrajna vdova iz prilike je pohvaljena, ker je od sodnika dosegla to, kar je prosila, ravno zaradi vztrajnosti. Iz dejstva, da ji je sodnik zaradi tega izkazal usmiljenje, čeprav se ta ni menil za osebe in se ni bal Boga, vidimo, kolikor bolj moremo pričakovati od našega usmiljenega Boga.« Sv. Efrem Sirski pravi, da je »vztrajna vdovina molitev spremenila krivičnega in zlobnega sodnika v usmiljenega, saj je bila veliko bolj vztrajna od njega.« Sv. Avguštin o krivičnem sodniku bolj podrobno razmišlja: »Sodnik se ni menil za svoje dobro ime, kakor je bilo samo po sebi ali kakor naj bi bilo v družbi, a ga je vseeno ob tla pritisnila predrzna vdova. Na podoben način, in tukaj se dvignemo iz nižjega na višji nivo, bo Bog verodostojen do samega sebe in do svoje Besede. Prišel bo namreč čas njegovega maščevanja za svoje svete.« Martirij (Mar Turis) pravi: »Bog se bo na koncu maščeval, saj je to obljubil izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu in jih rešil pred napadi Satana, njihovega sovražnika.« Sv. Ciril Aleksandrijski to podrobno razloži: »Božje maščevanje je namreč hitro prišlo s Kristusovo odkupitvijo, ker naš sovražnik ni nihče drug kot Satan.«

Misli Benedikta XVI.
Vodilna tema svetopisemskih beril današnje nedelje je molitev, ali bolje »kako je potrebno vedno moliti in se ne naveličati« (prim. Lk 18, 1). Moč, ki v tišini in brez hrupa spreminja svet in ga preoblikuje v Božje kraljestvo, je vera in njen izraz je molitev. Ko je vera polna ljubezni do Boga, ki ga prepoznava kot dobrega in pravičnega Očeta, takrat zvesta in vztrajna molitev postane moledovanje duha, krik duše, ki prodre vse do Božjega srca. S tem postane molitev najmogočnejša sila, ki preoblikuje svet. V tem obdobju zapletenih in težkih družbenih razmer je potrebno poživiti upanje, ki ima svoje temelje v veri in se izraža v neutrudljivi molitvi. Molitev vzdržuje plamen vere vedno prižgan. Na koncu današnjega evangelija smo slišali Jezusovo vprašanje: »Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (Lk 18,8). Ob tem se zamislimo. Kakšen bo naš odgovor na to vznemirljivo vprašanje? Danes hočemo vsi skupaj ponižno, a pogumno ponavljati: 'Gospod, ko prihajaš med nas, zbrane pri tem nedeljskem obhajanju, nas boš našel s prižganim plemenom vere. Verujemo in zaupamo vate! Pomnoži nam vero!