Papež: Blagoslovljeni, ker smo izbrani, nam je odpuščeno in smo na poti

VATIKAN (četrtek, 13. oktober 2016, RV) – Kristjani so izbrani, vedno čutijo potrebo po odpuščanju in so na poti naproti srečanju z Bogom. Tako je poudaril papež Frančišek med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Med homilijo je izhajajoč iz berila iz Pavlovega pisma Efežanom zarisal portret dobrega kristjana, ki mora na sebi zmeraj čutiti Očetov blagoslov. Predstavil je poteze tega Božjega blagoslova:

Kristjan je izbran
Kristjan je predvsem oseba, ki je izbrana. Bog nas kliče enega po enega, ne kakor ogromno množico. Bili smo izbrani, Oče nas je pričakoval. Kakor se par, ki pričakuje otroka, sprašuje, kakšen bo le-ta, kakšen bo njegov nasmeh, kako bo govoril, tako je tudi Oče sanjal o nas, o vsakomur izmed nas: »In to ti daje veliko gotovost. Oče je hotel tebe, ne množice ljudi, ne: tebe, tebe, tebe. Vsakogar izmed nas. To je temelj, osnova našega odnosa z Bogom. Govorimo Očetu, ki nas ima rad, ki nas je izbral, ki nam je dal ime.«

Kadar se kristjan ne počuti izbranega s strani Očeta, se to zazna, je nadaljeval papež. Kadar namreč čuti pripadnost neki skupnosti, je kakor »navijač nogometne ekipe«, ki je le-to izbral in ji sedaj pripada. Kristjan je torej izbran, Bog je o njem sanjal. Kadar živimo tako, v srcu doživljamo veliko tolažbo. Ne počutimo se zapuščene, ni nam rečeno: »Znajdi se, kakor veš.«

Kristjan čuti, da mu je odpuščeno
Druga poteza kristjanovega blagoslova je, da čuti, da mu je odpuščeno. Moški ali ženska, ki tega ne čutita, nista v polnosti kristjana: »Vsem nam je bilo odpuščeno za ceno Kristusove krvi.« Toda kaj mi je bilo odpuščeno? Papež je na to vprašanje odgovoril s spodbudo, da bi se spomnil grdih stvari, ki si jih storil sam, ne tistih, ki jih je storil tvoj prijatelj, sosed ali soseda. »Kaj grdega sem v življenju storil jaz?« Gospod je odpustil te stvari.

Sem torej blagoslovljen, sem kristjan: »Prva poteza: sem izbran, Bog je sanjal o meni, imam ime, ki mi ga je dal Bog, Bog me ljubi. Druga poteza: Bog mi je odpustil.«

Kristjan je vedno na poti
Tretja poteza pa je, da je kristjan moški ali ženska, ki je na poti naproti polnosti, naproti srečanju s Kristusom, ki nas je odrešil. Ni mogoče razumeti kristjana, ki se ne premika: »Kristjan mora iti vedno naprej, mora hoditi.« Nepremičen kristjan je tisti človek, ki je prejel talent, a ga je zakopal zaradi strahu za življenje, zaradi strahu, da bi ga izgubil, zaradi strahu pred gospodarjem, zaradi strahu ali zaradi udobja. Talent pusti tam, sam je miren in življenje mine brez premikanja. »Kristjan je moški na poti, ženska na poti, ki vedno dela dobro, ki si prizadeva delati dobro, iti naprej.«

To je krščanska identiteta, je na koncu povzel papež Frančišek: blagoslovljeni, ker smo izbrani, ker nam je odpuščeno in ker smo na poti. Nismo anonimneži in nismo naduti, tako zelo, da bi mislili, da ne potrebujemo odpuščanja. Nismo pri miru. »Naj nas Gospod spremlja s to milostjo blagoslova, katerega nam je dal, to je blagoslova naše krščanske identitete.«