2016-10-01 16:58:00

Obisk pravoslavne katedrale: Poklicani smo biti eno v Kristusu


MTSKETA (sobota, 1. oktober 2016, RV) – Zadnji dogodek na gruzijskih tleh je bil papežev obisk patriarhalne katedrale Svetyskhoveli v mestu Mtsketa, šestnajst kilometrov oddaljenem od gruzijske prestolnice. Katedrala je duhovno središče gruzijske pravoslavne Cerkve, v njej pa po izročilu hranijo sveto suknjo, za katero so med Jezusovim križanjem žrebali vojaki. Frančiška je ob prihodu sprejel patriarh Elija II., v svetišču pa so bili zbrani še predstavniki pravoslavne Cerkve in drugih krščanskih skupnosti, civilnih oblasti, diplomatskega zbora ter akademskega in kulturnega sveta.

Poleg patriarha je zbrane pozdravil tudi papež Frančišek, ki se jim je najprej zahvalil za sprejem, otipljivo pričevanje vere in dobro srce Gruzijcev. »Predragi brat,« se je obrnil na patriarha, »Gospod, ki nama je dal veselje, da sva se srečala in si izmenjala sveti poljub, naj na naju zlije dišeči balzam sloge in nama podeli obilo blagoslova na najini poti in na poti tega ljubljenega naroda.«

Bratska krščanska drža naj zaznamuje skupno pot
Sveti oče je začel z mislijo, da je gruzijski jezik bogat s pomenljivimi besedami, ki opisujejo bratstvo, prijateljstvo in bližino med osebami. Izpostaviti je želel predvsem en tak izraz: shen genatsvale, kar pomeni pripravljenost, da zamenjaš drugega, da prevzameš odgovornost, da mu z življenjem rečeš 'želel bi biti na tvojem mestu'. V občestvu molitve in povezanosti duš deliti med seboj veselje in bridkosti, nositi bremena drug drugemu, to je po papeževih besedah »bratska krščanska drža, ki naj zaznamuje našo skupno pot«.

Zgodovina Gruzije je kakor starodavna knjiga, ki na vsaki strani pripoveduje o pričevanju svetnikov in o krščanskih vrednotah, ki so oblikovale dušo in kulturo države. Ta cenjena knjiga prav tako pripoveduje o veliki odprtosti, sprejemanju in integraciji. »To so neprecenljive in vedno veljavne vrednote za to deželo in vso regijo, zakladi, ki lepo izražajo krščansko identiteto, ki se kot takšna ohranja takrat, ko ostaja dobro zasnovana na veri in je istočasno vedno odprta in razpoložljiva, nikdar toga ali zaprta.«

Jezusova suknja – znamenje enosti
Krščansko sporočilo je bilo skozi stoletja steber gruzijske identitete, dajalo je stabilnost sredi mnogih pretresov, tudi kadar je usoda hotela, da je bila dežela prepuščena sama sebi. A Gospod ni nikoli zapustil ljubljene gruzijske zemlje, kajti on »je zvest v vseh svojih besedah, dobrotljiv v vseh svojih delih, podpira vse, ki padajo, vzdiguje vse, ki so potrti« (Ps 145,13-14).

Nežno in sočutno Gospodovo bližino tukaj, v patriarhalni katedrali, na poseben način predstavlja sveta suknja. Skrivnost suknje, ki je »brez šiva, od vrha scela stkana« (Jn 19,23), je pritegovala pozornost kristjanov od vsega začetka. Sveti Ciprijan iz Kartagine je dejal, da se v nedeljeni Jezusovi suknji vidi »vez sloge, ki neločljivo združuje«, vidi se »enost, ki prihaja od zgoraj, iz nebes in od Očeta, in ki nikakor ni smela biti raztrgana«. »Sveta suknja, skrivnost enosti, nas poziva, da doživimo veliko bolečino zaradi razdelitev, ki so skozi zgodovino nastale med kristjani: to so prave in dejanske raztrganine zadane Gospodovemu mesu,« je poudaril papež.

Obenem pa nas »enost, ki prihaja od zgoraj,« in Kristusova ljubezen spodbujata, naj se ne predamo in se mi sami darujemo po Gospodovem zgledu. Spodbujata nas k iskreni ljubezni in medsebojnemu sočutju, k ponovni povezanosti raztrganega, v duhu krščanskega bratstva. Kot je dodal Frančišek, vse to zahteva potrpežljivo pot, ki jo je treba gojiti z zaupanjem v drugega in s ponižnostjo, a brez strahu in obupavanja, temveč v radostni gotovosti, da nam krščansko upanje daje pred okus. To upanje nas spodbuja verjeti, da se nasprotja lahko pozdravijo, ovire pa odstranijo; vabi nas, da se nikoli ne odpovemo priložnosti za srečanja in dialog ter da skupaj varujemo in izboljšujemo to, kar že obstaja. Pri tem je sveti oče spomnil na dialog, ki poteka na ravni mednarodne mešane komisije, in na druge priložnosti.

Poklicani biti eno v Kristusu
Sveti Ciprijan je govoril, da Kristusova suknja, ki je »ena, nedeljiva, v enem kosu, pomeni neločljivo slogo našega ljudstva, nas, ki smo oblečeni v Kristusa«. Kot pravi apostol Pavel, vsi, ki so bili krščeni v Kristusa, so oblekli Kristusa. »Zato smo kljub našim omejitvam in onkraj vseh zgodovinskih in kulturnih razlik poklicani biti eno v Kristusu, ne postavljati na prvo mesto nesoglasij in sporov med krščenimi, kajti zares je veliko več tistega, kar nas povezuje, kakor tistega, kar nas ločuje,« je poudaril papež.

V patriarhalni katedrali so mnogi bratje in sestre prejeli krst, ki v gruzijščini lepo izraža novo življenje, prejeto v Kristusu, s tem ko pokaže na razsvetljenje, ki daje vsemu smisel, saj vodi ven iz mraka. Tudi beseda 'vzgoja' ima v gruzijščini isti koren in je zato tesno povezana s krstom. Ob plemenitosti jezika pomislimo na lepoto krščanskega življenja, ki se ohranja kot svetlo, če ostaja v luči dobrega in odklanja sence zla; če varuje zvestobo svojemu izvoru, se ne podvrže zaprtostim, ki zatemnjujejo življenje, ampak ostaja pripravljeno sprejemati in se učiti, biti osvetljeno z vsem, kar je lepo in resnično. »Da bi čudovito bogastvo tega naroda bilo prepoznano in cenjeno; da bi za splošno obogatitev lahko vedno bolj delili bogastvo, ki ga Bog daje vsakemu, ter si od blizu pomagali rasti v dobrem.«

Papež Frančišek je ob koncu govora zagotovil svojo molitev, da bi Gospod, ki vse stvari dela nove, po priprošnji svetih bratov apostolov Petra in Andreja, mučencev in vseh svetnikov, med verniki povečal ljubezen do Kristusa in svetlo iskanje vsega, kar nas lahko med seboj zbliža, spravi in združi. Da bi lahko bratstvo in sodelovanje rasla na vsaki ravni; da bi nam molitev in ljubezen lahko pomagali vedno bolj sprejemati žalostno Gospodovo željo za vse, ki vanj verujejo po besedah apostolov: »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21).








All the contents on this site are copyrighted ©.