Predstavljen simpozij: Naproti bolj človeški in pravičnejši ekonomiji

VATIKAN (ponedeljek, 12. september 2016, RV) – Na tiskovnem uradu Svetega sedeža je bil danes dopoldne predstavljen simpozij z naslovom: Naproti bolj človeški in pravičnejši ekonomiji. Nova vključujoča ekonomska paradigma v kontekstu naraščajočih neenakosti. Simpozij je predviden prihodnjo sredo, 21. septembra.

Dogodek so predstavili kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, italijanski veleposlanik pri Svetem sedežu Daniele Mancini, in profesor Giuliano Amato, nekdanji predsednik ministrskega sveta in predsednik fundacije Dvorišče za pogane. Simpozij bo potekal v palači Borromeo v Rimu, kjer ima svoje prostore italijansko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Le-to je tudi organizator dogodka, v sodelovanju s Papeškim svetom za kulturo, in sicer v okviru pobude Dvorišče za pogane.

Med strokovnimi predavatelji bo prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo 2015 Angus Deaton, profesor na univerzi Princeton. Kot so pojasnili organizatorji, želi izbrana tema spodbuditi premišljevanje o enem od osrednjih vprašanj aktualne politične in akademske razprave. Obenem gre za temo, glede katere je javno mnenje vse bolj občutljivo, saj zadeva odnose med ekonomijo in družbo ter torej potrebo po opredelitvi novih ekonomskih vzorcev, ki bi bili bolj človeški in vključujoči. Kardinal Ravasi je med drugim opozoril, da se ekonomije ne sme enačiti s financami. Te so zgolj orodje. Žal pa smo danes priče »bulimije orodij in anoreksije ciljev«. Naloga ekonomije, ki je humanistična veda, je biti zakon velike hiše, v katero smo vključeni vsi, tudi tisti, ki se morajo boriti za samo preživetje. Podobno se je glasil opomin Giuliana Amata, ki je dejal, da na Dvorišču za pogane sam predstavlja drugo stran, stran neverujočih. A ti, natanko tako kot verujoči, v spremenjeni in težki družbi iščejo mejo med pravičnim in krivičnim. »Nihče ne sme ostati zadaj,« so se glasile besede papeža Frančiška. In ekonomija, ki bi bila bolj človeška in pravičnejša, služi prav temu, je še povedal Amato.

Nekaj podatkov
Organizatorji so navedli tudi nekaj statističnih podatkov. Glede na študije razvojnega programa Združenih narodov se je stopnja revščine med družinami na svetovni ravni med letoma 1990 in 2015 znižala za več kot dve tretjini. To pomeni, da se je število oseb, ki živijo pod pragom skrajne revščine, z 1,9 milijarde znižalo na 836 milijonov. Več kot razpolovila se je stopnja otroške umrljivosti. 2,6 milijard oseb več je imelo dostop do virov pitne vode,  četudi se je število svetovnega prebivalstva s 5,3 zvišalo na 7,3 milijarde. Glede na rezultate istih študij pa se razodeva tudi vedno večja neuravnoteženost: skoraj 800 milijonov oseb na svetu trpi zaradi lakote in živi z manj kot dvema dolarjema na dan; okoli 80 odstotkov svetovnega prebivalstva ima pravico do zgolj 6 odstotkov razpoložljive zdravstvene oskrbe in preko 50 odstotkov svetovnega bogastva je v lasti samo 1 odstotka prebivalstva. Tako bogate kot revne države se zdijo enako ranljive pred problemi, ki jih lahko povzročijo neenakosti.