Papež prostovoljcem: Usmiljenje je konkretno dejanje

VATIKAN (sobota, 3. september 2016, RV) – V Vatikanu je danes potekal jubilej Usmiljenja za prostovoljce in karitativne delavce. Z vseh koncev sveta so v Rim priromali že včeraj, danes pa so se na Trgu svetega Petra srečali tudi s papežem Frančiškom, ki jim je spregovoril o ljubezni.

Ljubljen sem, torej obstajam!
Na začetku srečanja se je bral znani odlomek o ljubezni iz začetka 13. poglavja Prvega pisma Korinčanom. Papež je dejal, da ta »hvalnica ljubezni« predstavlja »eno najlepših, a tudi najzahtevnejših strani za pričevanje naše vere«. Pavel nam tukaj ponuja nekaj »izredno velikega in izvirnega«. Trdi, da za razliko od vere in upanja, »ljubezen nikoli ne mine«. »Ta nauk mora biti za nas nezlomljiva gotovost,« je poudaril papež Frančišek. »Božja ljubezen v našem življenju in zgodovini sveta ne bo nikoli minila.« Je ljubezen, ki vedno ostaja mlada, aktivna, dinamična in k sebi privlači na edinstven način. Je zvesta  ljubezen, ki ne prevara. Je rodovitna ljubezen, ki proizvaja in gre čez našo lenobo. In po Frančiškovih besedah smo vsi mi priče te ljubezni: »Božja ljubezen nam namreč prihaja naproti. Je kakor narasla reka, ki nas odnese, ne da bi nas uničila. Ravno nasprotno, je pogoj za življenje. Če nimam ljubezni, nisem nič, pravi sveti Pavel.« Bolj se prepustimo tej ljubezni, bolj se bo naše življenje prenavljalo. Zato bi morali na vso moč reči: »Ljubljen sem, torej obstajam!«

Ljubezen izvira na Kalvariji
Ljubezen, o kateri nam govori apostol, pa ni nekaj abstraktnega in nedoločenega. Kot je izpostavil papež, je to ljubezen, ki se vidi in se izraža v prvi osebi. To ljubezen je na najboljši način izrazil Jezus. »Vsa njegova oseba in njegovo življenje nista nič drugega kot konkreten izraz Očetove ljubezni, vse do odločilnega trenutka … S Kalvarije, kjer trpljenje Božjega Sina doseže svoj vrh, privre vrelec ljubezni, ki izbriše vsak greh in vse ponovno ustvari v novo življenje.« Papež je spodbudil, naj vedno nosimo v sebi ravno to gotovost vere: da me je Jezus ljubil in zame daroval samega sebe. Nič in nihče nas ne bo mogel ločiti od Božje ljubezni. Ljubezen je največji izraz vsega življenja; omogoča nam, da obstajamo.

Božje usmiljenje ni neka lepa ideja, ampak je konkretno dejanje
Cerkev zatorej ne more odvrniti pogleda in se obrniti na drugo stran, da ne bi videla mnoge oblike revščine, ki prosijo za usmiljenje. Ne bi bilo vredno ne Cerkve ne kristjana, da bi šla mimo, kakor sta to storila duhovnik in levit v priliki o usmiljenem Samarijanu, in bi si mislili, da imamo mirno vest samo zato, ker molimo ali hodimo k maši. »Kalvarija je vedno aktualna,« je poudaril papež. Tisti vrh sočutja, iz katerega izvira Božja ljubezen do človeške bede, govori tudi našim dnem in spodbuja k vedno novim znamenjem usmiljenja. Papež Frančišek je poudaril, da se ne bo nikoli utrudil ponavljati, da »Božje usmiljenje ni neka lepa ideja, ampak je konkretno dejanje«. Enako je s človeškim usmiljenjem, ki to postane takrat, ko doseže »konkretnost vsakdanjega delovanja«. Resnica usmiljenja se kaže v naših vsakodnevnih gestah, ki naredijo Božje delovanje med nami vidno.

Prostovoljci – Kristusova iztegnjena roka
V nadaljevanju se je sveti oče obrnil na prostovoljce, zbrane na Trgu svetega Petra: »Med najdragocenejšimi stvarnostmi Cerkve, ste ravno vi tisti, ki vsak dan, pogosto v tišini in skritosti, dajete obliko in vidnost usmiljenju. Izražate eno najlepših želja človeškega srca: to je, da se trpeča oseba čuti ljubljena. V različnih stiskah in potrebah mnogih oseb, je vaša navzočnost Kristusova iztegnjena roka, ki doseže vsakega!« Papež je ob koncu še spomnil na jutrišnjo kanonizacijo Matere Terezije. To pričevanje usmiljenja našega časa lahko po njegovih besedah dodamo vrsti  moških in žensk, ki so s svojo svetostjo naredili vidno Kristusovo ljubezen.