Kardinal Parolin: Gospod želi iz vsakogar narediti mojstrovino

PORDENONE (torek, 30. avgust 2016, RV) – Izredni jubilej usmiljenja je milost, v izobilju ponujena vsem, da bi preusmerila naše bivanje naproti Jezusu. Tako so se glasile besede vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, ko je v nedeljo daroval sveto mašo v konkatedrali sv. Marka v Pordenoneju. V prvi kapeli na desni strani te cerkve se nahaja podoba Marije Usmiljenja. Ta spominja na središčni položaj usmiljenja v zgodovini zveličanja. Marija, ki nam je podarila Jezusa in pri Njemu posreduje za nas, je mati usmiljenja. Vabi nas, da bi izkoristili milost tega svetega leta, da bi postali »nova bitja«, da bi postali »sposobni biti resnični učenci njenega Sina«.

Odvisni smo od Stvarnika
Med homilijo je kardinal Parolin poudaril, da nas Jezus uči poti, po kateri moramo hoditi na tem svetu. Uči nas velike skrivnosti bivanja, ki temelji v tem, da upanje in skrbi polagamo v Boga, da se pustimo voditi njegovi Besedi in le-to prenašati v konkretnost našega delovanja in življenja. Jezus nas spodbuja, da bi se zavedali svojih omejenosti in pomanjkljivosti, da bi priznali, da potrebujemo Božje usmiljenje, Njegovo pomoč  in podporo. Z drugimi besedami, vabi nas, da bi »priznali, da smo odvisni od Stvarnika«. Povabljeni smo premišljevati o skrivnosti ljubezni, ki je božansko napeljala k odločitvi, da se žrtvuje za človeško; sveto, da umre za grešno; Boga, da postane človek; in grešnika, da mu je lahko odpuščeno; bolnika, da je ozdravljen; žalostnega, da je potolažen.

Vesela novica evangelija mora odmevati na trgih
Vsakdo mora v polnosti sprejeti to ljubezen in pomnožiti svojo vero v Boga. Ne le posamezniki, ampak tudi družba kot celota ima to neizmerno potrebo, da bi vesela novica evangelija odmevala na trgih in bi zadostila žeji po resnici, miru, pravičnosti in usmiljenju. Le-ta namreč prežema srca množic, če se tega zavedajo ali ne.

On je prvi, ki dela tisto, kar zahteva tudi od nas
Kristjani morajo ponovno odkriti zaklad milosti, ki jim je bil podarjen, narediti ga morajo rodovitnega, njegova luč mora razsvetljevati njihove dni. Nujno je ponovno odkriti temeljno razliko med besedami in gestami Jezusa ter besedami in gestami kogarkoli drugega. On je prvi, ki dela tisto, kar zahteva tudi od nas. Prvi je izbral pot ponižnosti in krotkosti, da bi izrazil svojo vesoljno moč, da bi nas naučil, da je resnična oblast v obvladovanju samega sebe in da je prava moč v služenju bratom.

Nikoli nismo sami
Gospod želi vstopiti v naša srca, prebivati v naših mislih in namenih, ne da bi nam odvzel srečo in naše želje, ampak da bi jih ozdravil in pripeljal do srečnega izida – da bi »iz vsakogar naredil majhno mojstrovino in jo predstavil Očetu, da jo blagoslovi in sprejme«. Vsaka krščena oseba naj ponovno odkrije veličino prejetih darov. Le-to naj postane priložnost za zahvaljevanje in hvaljenje Gospoda ter za pričevanje bližnjim, da kakršnekoli so težave in preizkušnje, nikoli nismo sami, ko se z njimi soočamo, ampak jih skupaj z nami prenaša tudi Jezus. Nujno je ne pozabiti, da smo vse, kar imamo, prejeli; da smo sad ljubezni, ki ne zaide in na katero lahko ustrezno odgovori le ljubezen. »Jarem prejete in podarjene ljubezni« je tisto, kar nas osvobaja in navaja k hvaležnosti, kar nam daje moč v težavah in nam omogoči, da se resno zavzamemo za širjenje dobrega, ki je »dišava Kristusa«.

Jubilej usmiljenja je priložnost
Jubilej usmiljenja, ki ga je želel papež Frančišek, je torej priložnost, da nas prejeta milost usmeri k Jezusu. On nas čaka, želi nam podariti samega sebe, svoje usmiljenje in svoj blagoslov. Marija naj nam pomaga prepoznavati Jezusovo obličje v ubogih, bolnikih, jetnikih in trpečih. Tako bomo postali znamenje usmiljenja. Bližnjemu moramo namreč podariti tisto, kar smo sami prejeli in za kar prosimo Gospoda.