Kardinal Turkson: Naš planet, njegovi viri in ekosistemi so dar

STOCKHOLM (ponedeljek, 29. avgust 2016, RV) – »S katoliškega vidika so naš planet, njegovi viri in ekosistemi čudovit dar. Prav tako je dar človeško življenje – nismo se ustvarili sami, telesa in naše prve odnose smo prejeli po isti veličastni poti kot od Boga dano naravo. Zato brez težav razumemo, da je naravi namenjeno biti porazdeljena med vse ljudi, od generacije do generacije, in da se od celotne človeške družine pričakuje, da skrbi za ta naš skupni dom. Prav tako te temelje lahko najdemo v drugih verstvih in duhovnih tradicijah, ne glede na njihove specifične in edinstvene poteze.« S tem razmišljanjem se je začel govor kardinala Petra K. A. Turksona, predsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir. In sicer med konferenco, ki te dni, med svetovnim tednom vode, poteka v Stockholmu na Švedskem. Kardinalov prispevek je bil naslovljen: Vera in razvoj. Nanašajoč se na dejstvo, da so na konferenci prisotni predstavniki različnih verstev, je najprej poudaril pomen skupnih temeljev za razvoj.

Vera lahko ponudi spodbudo, da bi skrbeli
Znanost, ki lahko razloži konkretno stvarnost, ne more ponuditi spodbude za neoporečno delovanje. Enako velja za sociologe, ekonome ali odvetnike, ki lahko analizirajo negativne posledice brezposelnosti ali korupcije in opozarjajo pred krivicami ali geopolitičnimi nemiri. Papež Frančišek v okrožnici Laudato si sprašuje: »Kakšen svet želimo zapustiti zanamcem, otrokom, ki odraščajo? …Čemu delamo in se borimo?« Ko opazujemo številne alarmantne okoljske in družbene pokazatelje, se nam zastavlja vprašanje: »Zakaj bi me moralo skrbeti?« Znanost in tehnologija nam na to vprašanje ne moreta odgovoriti. Vsaka tehnična rešitev je nemočna, če gredo »v pozabo velike spodbude, ki omogočajo skupno življenje, požrtvovalnost in dobroto«, nadalje beremo v papeževem dokumentu. Sprememba ni mogoča brez spodbude in vzgojnega procesa. Razsežno spodbudo, da bi skrbeli za naravo in najranljivejše brate in sestre, pa lahko ponudi vera. Prav to je lahko njen dragocen prispevek k razvoju.

Integrirati duhovnost, družbeno odnosnost in našo povezanost z naravo
Drugi vidik, ki je utemeljen v veri, pa zadeva človekovo dostojanstvo. Smo veliko več od zgolj navadnih dejavnikov proizvodnje in potrošnje. Ko človeška bitja postanejo zgolj človeška sredstva, prenehajo biti merilo uspeha politike. Nasprotno, postanejo nekaj, kar je mogoče odstraniti, in sicer v prid večje proizvodnje. Naš pogled na človeka pa mora biti veliko bolj kompleksen, je poudaril kardinal Turkson. Papež Frančišek uči, da moramo integrirati duhovnost, družbeno odnosnost in našo povezanost z naravo. Za tem stoji prepričanje, da je v igri naše dostojanstvo. Predvsem od nas je namreč odvisno, če bo naš planet primeren za bivanje prihodnjih generacij.

Verske organizacije in predlogi, ki zadevajo vprašanja vode
V sklepnem delu svojega govora je predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir podal še nekaj primerov oz. predlogov, kako lahko verske organizacije prispevajo k vprašanjem, ki zadevajo preskrbo z vodo. Prvi predlog je vzgajanje mladih za solidarnost, nesebičnost in odgovornost. Te vrednote jim bodo kasneje pomagale biti pošteni upravitelji in politiki. V Svetem pismu in duhovnih tradicijah je razvidno, da je voda dragocen oz. celo božanski element. Uporablja se tudi v liturgiji. To bi nas moralo spodbuditi, da vodo uporabljamo s spoštovanjem in hvaležnostjo, da rešimo problem onesnaženosti vodnih izvirov in da razumemo, da voda ni zgolj neko blago. Tretji predlog je organizacija medverskih kampanj za čiščenje rek ali jezer, da bi gojili medsebojno spoštovanje, mir in prijateljstvo. Zadnji primer, ki ga je omenil kardinal Turkson, pa je ponovna potrditev človekovega dostojanstva in skupnega dobrega za celotno človeško družino, in sicer z namenom, da bi spodbudili razumno hierarhijo prioritet glede uporabe vode. Vse to lahko pripomore k vesoljnemu in trajnostnemu dostopu do pitne vode.